NOVI SOZNANIJA ZA PISMENOSTA, JAZIKOT I KULTURATA NA
DREVNITE MAKEDONCI
 
 
 
     Dreven Makedonski jazik, azbuka i kultura
 
 Najstarite artefakti na Balkanskiot Poluostrov, koi svedo~at za PRVATA SMISLA na ^OVEKOT za UMETNOSTA i APSTRAKNATA GEOMETRIJA NA PROSTOROT, datiraat me|u 50.000 i 35.000 g. p. n. e., a Srednoto Podunavje bilo naseleno me|u 350.000 i 250.000 g. p. n. e. {to se doka`uva so arheolo{ki naodi pronajdeni vo Romanija i Ungarija. Dosega se smeta deka najstarite grafizmi na Balkanskiot Poluostrof, spored nekoi nau~nici, datiraat od 10.650 do 10.100 g. p. n. e., a sli~ni takvi grafizmi, spored Piete, vo Zapadna Evropa datiraat nekade od po~etokot na mladiot paleolit, t.e. od okolu 25.000 g. p. n. e. (Sl. 2), a ve}e kon 13.000 - 10.000 g. p. n. e. navodno tie preminuvaat vo faza na takanare~eno IDEJNO, "SINTETI^KO PISMO". Spored na{ite palegrafski i paleolingvisti~ki ispituvawa, mo`eme da konstatirame deka znaci na GLASOVNO PISMO se otkrieni i na lokalitetite LEPENSKI VIR i VIN^A vo Srbija, KARANOVO, GRADE[NICA i SITOVO vo Bugarija, TARTARIJA vo Romanija, kako i na mnogubrojni lokaliteti vo Makedonija : CRNA LOMA ili ILINA  GORA kaj OSIN^ANI blizu do Skopje (Sl. 4), "CERJE" kaj GOVRLEVO blizu do Skopje (Sl. 5 i Sl. 6), SKO^IVIRSKA KLISURA blizu do Bitola, KRATOVSKI REGION, lokalitet "GRMADA" ili "GRAMADA" isto~no od DOLNO DUPENI blizu do Resen, TREBENI[TE blizu do Ohrid i dr., kako i ostrovot LEMNO (Lemnos) vo Egejsko More, pe{terata PICA kaj Korint i ostrovot LEZB vo Grcija i dr.  
                   Me|utoa, kolku {to nam ni e poznato, dosega nema nekoi poseriozni, posuptilni i jasni osvrti vo naukata za FONETSKIOT SISTEM na grafizmite od razli~ni lokaliteti na Balkanskiot Poluostrov ili nekoj uspe{en obid za nivno de{ifrirawe, i pokraj nekoi napori za komparativna identifikacija na oddelni znaci od takanare~eni NEOLITSKI KULTURI so nesoodvetni patokazi za nivno razli~no tolkuvawe. Vo posledno vreme, pokraj drugi nau~nici, e o~igledno deka so preku dvaesetgodi{na rabota g - din S. S. Bilbija napravil golemi napori  i vo 1984 i 1989 godina ponudil nekoe prifatlivo re{enie na problemot na takanare~enata ETRURSKA PISMENOST so negovite obidi za de{ifrirawe na pove}e natpisi i tekstovi od materijalnata kultura na Etrurciti od BALKANSKO - ANADOLSKIOT KULTUREN KOMPLEKS, a zna~itelni napori napravil i g- din G. S. Grinevi~ koj vo 1993 godina se obide ubedlivo da doka`e deka natpisite od Krit, Pil i drugi mesta so uslovno datirawe od 1.700 do 1.400 g. p. n. e. ne se napi{ani na takanare~en STAROGR^KI JAZIK, tuku se napi{ani na PRASLOVENSKI JAZIK i so toa gi negira dosega{nite obidi za de{ifrirawe na KNOSKITE GLINENI PLO^KI od strana na pro~ueniot angliski arheolog Artur Evans i osobeno gi osporuva rezultatite od {esnaesetgodi{nata naporna rabota na arh. Majkl Ventris i doc. Xon ^eduik vo vrska so de{ifriraweto na GLINENITE PLO^KI od Krit napi{ani so takanare~eno LINEARNO A i B pismo, odnosno so takanare~eno "MINOJSKO PISMO" so toa {to i JAZIKOT na PELAZGITE i "MINOJSKOTO PISMO" g - din G. S. Grinevi~ gi tretira kako PRASLO - VENSKI. 
                   Vrz osnova na dosega{nite paleografski i paleolingvisti~ki ispituvawa, ve}e mo`eme da tvrdime deka takanare~eniot "PRASLOVENSKI JAZIK" t.e. takanare~eniot "EGEJSKI JAZIK", odnosko "MINOJSKI JAZIK" ili jazik na PELAZGITE i drugite MAKEDONSKI PLEMIWA (PEONCI, PIERCI, BRIGI ili FRIGI, VENETI ili ENETI itn.) fakti~ki pretstavuva mnogufunkcionalen, pove}efleksiven jazik na DREVNITE MAKEDONCI, koj prvite inovacii gi do`ivuva u{te vo praistorisko vreme, a morfolo{kite relevantni diferencijalni osbenosti i izoglasite na raznovidnite fonetsi i sintaksi~ki osobenosti odat po dijalekna granica na pogolem prostor od onoj na MAKEDONSKOTO GOVORNO PODRA^JE na dene{niot ETNI^KI PROSTOR na MAKEDONIJA. Vo celokupnosta na svoite osobenosti vo DREVNIOT MAKEDONSKI DIJASISTEM se izdeluvaat CENTRALNI DREVNI MAKEDONSKI GOVORI i PERIFERNI DREVNI MAKEDONSKI GOVORI, a dijaleknata diferencijacija na DREVNIOT MAKEDONSKI JAZIK mo`e da se utvrdi  od de{ifrirani tekstovi na natpisi od praistorisko vreme, koi se registrirani na pove}e mesta na Balkanskiot Poluostrov. 
                   Sledstveno, mezolitskite, neolitskite, eneolitskite i drugite DREVNI PISMENI SPOMENICI, kako i celokupnata relevantna argumentacija na artefakti so PREDVETSKA SOLARNA, KOSMOGRAFSKA i DRUGA SIMBOLIKA od takanare~enite mezolitski, neolitski, eneolitski itn. kulturi {to odreduvaat apsolutna hronologija na daden kulturen kontinuitet od 7.000 do 3.000 g. p. n. e. vo MAKEDONIJA, SRBIJA, BUGARIJA i na drugi BALKANSKO - PODUNAVSKI PROSTORI naglasuvaat identifikacija  na KULTURA NA KULTOT NA SONCETO I KOSMOSOT (Vselenata, Univerzumot), odnosno takanare~enata PRASLOVENSKA KULTURA, bidej}i zaedni~ki elementi na site tie, navodno izdeleni kulturi, vo dadeno vreme i daden prostor se imeno DREVNIOT MAKEDONSKI GOVOR i  SOLARNATA I KOSMOGRAFSKATA SIMBOLIKA od Osin~ani, Govrlevo, Porodin, Sko~ivirska Klisura i Kratovski region vo Makedonija do Lepenski Vir, Star~evo i Vin~a vo Srbija, Tartanija vo Romanija i Lemn i Lezb vo Egejsko More i od Karanovo i Grade{nica vo Bugarija do Vu~edol i Vinkovci vo Hrvatska, ta Malig vo Albanija i Ohrid i Prespa vo Makedonija, koi eksplicitno potvrduvaat deka ne samo MAKEDONCITE, koi go nosat svoeto ime kontinuirano najmalku 5.500 godini, tuku i mnogu drugi narodi, koi spored Herodot, vo drevnosta se vikale TRAKIJCI, TRIBALI, ILIRI, GETI ili GITI, SKITI itn., a koi denes sovremenata istoriografija gi identifikuva so poimi od VI - VII v. n. e. nare~uvaj}i gi SLOVENI ili SLAVJANI, odnosno SLOVENSKI ili SLAVJANSKI NARODI so nivno poinakvo preimenuvawe vo BUGARI, SRBI, CRNOGORCI, HRVRTI, SLOVENCI itn. ne samo {to bile prisutni na BALKANSKITE PROSTORI vo PRAISTORIJATA kako takanare~en PRASLOVENSKI NAROD, tuku ve}e argumentirano se javuvaat kako POTOMCI na NAJSTARIOT NAROD na ovie PRVOCIVILIZACI - SKI @ARI[TA i se so PISMO, JAZIK i MITOLOGIJA mnogu postari i od takanare~eniot VEDSKI i PROTOVEDSKI NAROD. 
                   Verojatno zatoa PRAISTORISKATA PREDVETSKA SIMBOLI - KA vo MAKEDONIJA ("Crna Loma" ili "Ilina Gora" kaj Osin~ani,  
"Cerje" kaj Govrlevo,   
"Tumba" - Maxari, 
"Slatina" - Zelenikovo blizu do Skopje; 
tumbite kaj selata Porodin, Trn, Velu{ina, Golema Tumba - s. Dobromirci i dr. Blizu do Bitola; 
"Crveni Livadi" ili "Ustie na Drim" vo Struga;
"Barutnica" - Anzabegovo i "Vr{nik" - Tarinci blizu do [tip itn.)  
e tolku raznovidna i mnogubrojna, ta celosno soodvetstvuva so taa od MITOLOGIJATA fiksirana so sodr`inata na VEDITE ("Rk veda", Jaxur veda", "Sama veda" i "Atharva veda"), koi spored dobrite poznava~i na ovaa materija, imaat tematika posvetena na misti~nata smisla na broevite, ritualnata simbolika, strukturata na mikro i makrokosmosot, vedskiot panteon i panteisti~kite idei, magijata i gataweto, mitovite, legendite, himnite za bogovite, prirodnite sili itn. Vo Atharva veda VI, 21 e zapi{ano : "EVE GI TIE TRI ZEMJI./ OD NIV NA[ATA E POVISOKATA ZEMJA", verojatno, vo smisla "POGOLEMATA ZEMJA", "PODALE^NATA ZEMJA", "BO@ESTVENATA ZEMJA" itn. Sudejki spored imeto i predvedskata materijalna kultura, verojatno, MAKEDONIJA e srceto na "GOLEMATA ZEMJA" ili "POVISOKATA ZEMJA" od kade {to PROTOVEDSKIOT NAROD nekade vo III ili sredinata na II iljadoletie p. n. e. (okolu 2.700 ili 1.500 g. p. n. e.) trgnal na dale~en pat kon Indija, nosej}i gi so sebe svojata materijalna i duhovna kultura, svojot jazik i svoeto pismo za zapi{uvawe na VEDITE. Toa i od prosta pri~ina {to "VEDA" na Makedonski jazik zna~i "MOLWA", "MOLSKAVICA", "SEKAVICA", no zna~i i "VE[TERKA", "ZLOBNA SAMOVILA", pa duri ima i nijansa za BRZA REAKCIJA, za VE[TINA VO RABOTATA, za ITRINA NA UMOT, pa zatoa denes samo MAKEDONECOT }e re~e : "TOJ E VEDA VO RABOTATA". 
Na{ite PREDCI se {to videle i znaele za preobrazbata na prirodata i prirodnite pojavi, za SONCETO, OGNOT i DOMA[NOTO OGNI[TE, za plodnosta, plodorodnosta i GOLEMATA MAJKA - BO@ICA, za ASTROLO[KITE, MITOLO[KITE i FILOZOFSKITE SFA]AWA na PRIRODATA i @IVOTOT, za veruvawata i obi~aite na sekojdnevnite lu|e, za @IVITE I MRTVITE, t.e. "VE^NITE LU\E" koi preku ZRACITE NA SONCETO se ka~uvale vo BESKRAJNIOT KOSMOS, za SOZDAVAWETO NA SVETOT (UNIVERZUMOT), za prvi~noto, edini~noto i op{toto, za ^OVEKOT I OP[TESTVENOTO UREDUVAWE, za ME\USEBNITE VOJNI i UNI[TUVAWA, za SRE]ATA i RADOSTA vo @IVOTOT itn. ni go ostavile fiksirano vo vid na SOLARNA, KOSMI^KA (KOSMOGRAFSKA)  
i druga SIMBOLIKA, vo vid na ARHITEKTONSKA 
(slika 2) i  druga UMETNI^KA FORMA, vo vid na DIJAGRAMI i raznovidna GEOMETRISKA DEKORACIJA, vo vid na NADGROBNI NATPISI, LETOPISI i drugi ZAPISI na karpi, kamewa, glineni predmeti, glineni i kerami~ki sadovi i pe~ati, glineni plo~ki, kameni skiptri, bronzeni pe~ati itn. na pove}e mesta vo Makedonija, Balkanot i svetot so najrazli~na starost, a nekoi i so apsolutna hronologija od najmalku 7.000 - 6.000 g. p. n. e. Isto taka, tie na{i predci pogolem del od svoite znaewa gi ispeaja na okolu 1.017 r’gvedski himni, 6.500 atharvavedski himni itn. od takanare~enata "SAMHITSKA EPOHA" t.e. od vremeto na sozdavaweto na VEDITE i nivnoto sveduvawe vo zbirki, 
odnosno od vremeto koe spa|a kon klasata "[RUTI" (sanskr. "ÌRU", "ÌRUTI" = mak. "^U", "^UE", srhr. "^UTI"), t.e. "SLU[NATO", "^UENO" zatoa {to od II iljadoletie p. n. e. pa do sredinata na I iljadoletie p. n. e. VEDITE i VEDSKATA MITOLO\IJA se slu{ale, se prenesuvale usno {to }e re~e ne bile zapi{ani ili ne se posvedo~eni zapisi od toj vremenski period. 
                   VEDITE se kodificirani okolu 2.700 ili 1.500 g. p. n. e., a se napi{ani na takanare~en "SANSKRITSKI JAZIK", t.e. "SOVR[EN" ili "KLASI^EN" jazik i so "SANSKRITSKO PISMO", t.e. so "SOVR[ENO PISMO" ili "KLASI^NO PISMO", a fakti~ki so BRAHMISKO PISMO i toa nekade vo V - IV v. p. n. e., koe nie mo`eme da go identifikuvame denes kako DERIVAT na praistoriskoto MAKEDONSKO FONETSKO PISMO so koe se napi{ani najstarite natpisi na Balkanot i vo Evropa, vklu~uvaj}i gi i onie takanare~eni grafizmi od pe{terata MAS DE AZIL (Francija) stari navodno okolu 25.000 g. p. n. e., koi fakti~ki pretstavuvaat znaci napi{ani so crvena boja na kamen~iwa so razli~na forma i golemina (Sl. 2) i koi, spored nas, svedo~at za FONETSKO PISMO i JAZIK sli~ni kako onie na NATPISITE  od OSIN^ANI (slika 4)i GOVRLEVO blizu do Skopje 
od SKO^IVIRSKATA KLISURA blizu do Bitola, od KRATOVSKIOT REGION itn. vo MAKEDONIJA, kako i od drugi mesta na BALKANOT od vremeto na mezolitot, neolitot i eneolitot. Imeno, vo takanare~enite GRAFIZMI od pe{terata Mas de Azil nema nekoja navodna PIKTOGRAFIJA ili SLIKOVNO PISMO, nitu nekoi znaci so famozni brojki od 1.000, 10.000 ili 100.000, nitu nekoja IDEOGRAFSKA PRETSTAVA na zmii, stebla na drvja, o~i, mahovina itn., nitu nekoi GRAFI^KI SIMBOLI^NI  ZNACI na BOGOT NA SONCETO, tuku argumentirano mo`eme da ka`eme deka stanuva zbor za FONETSKO PISMO vo slu~ajot na pronajdocite na francuskiot nau~nik Piete, objaveni vo 1896 godina, bidej}i identifikuvavme GRAFI^KI ZNACI od FONETSKO PISMO i de{ifriravme oddelni OFORMENI JAZI^NI EDINICI i PISMENI ZNACI na nekoga{en DREVEN MAKEDONSKI NATPIS so KONTINUIRAN MAKEDONSKI JAZIK, koj denes lingvistite bi mo`ele da go identifikuvaat kako takanare~en PRASLOVENSKI JAZIK. Imeno, nie de{ifriravme pogolem broj JAZI^NI EDINICI i toa : 

oror, 
or ,,
 
 {to }e re~e "IL" - bogot na sonceto, "I NEA" ili "NEA I", "ETE", "NEA", "NEJZE", "E I" ili "I E", "PAK", "SI", "OGAN" int. {to sekako korespondiraat so najstarata MAKEDONSKA LEKSIKA koja e prisutna i na ovie  MAKEDONSKI PROSTORI vo periodot od krajot na mezolitot i po~etokot na neolitot, t.e. 7.000 - 6.000 g. p. n. e., a zad vakvoto na{e tvrdewe  stoi i relevantna argumentacija.  
 
 
[Uvod - Drevana Makedonija] [Va`ni komunikacii vo Makedonija]
[Makedonska "Neolitska revolucija" ] [Arheolo{ki lokaliteti blisku do seloto  Osin~ani-Skopje] [Arheolo{ki lokalitet -"Cerje" kaj seloto Govrlevo-Skopje]
[Pe{terata vo Sitovo blisku do Plovdiv -Bugarija]