Roden e na 20. 09. 1941 godina vo selo Gra~e - Kostursko, Egejska Makedonija. Na 25 mart 1948 godina, zaedno so drugi progoneti deca od seloto preminuva vo Albanija, vo gradot Kor~a i [kodra, a vo dekemvri istata godina vo Romanija i `ivee vo detskite domovi Roman, Oradea, Sinaja, Tulge{, kade zavr{il osnovno obrazovanie na romanski jazik. Vo septemvri 1955 godina zaminuva za Ta{kent, kade zavr{il ~etirigodi{no profesionalno u~ili{te i desetiletka. Vo 1963 godina se zapi{al na Kievskiot institut za in`enerija i grade`ni{tvo na koj diplomiral na Arhitektonskiot fakultet vo 1966 godina. Vedna{ po diplomiraweto se vrabotuva vo proektanskata organizacija "UZGOSPROEKT". Vo noemvri 1966 godina doa|a vo Republika Makedonija, vo Skopje i od 1 april 1967 godina se vrabotil vo Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata na grad Skopje, kade raboti kako konzervator - sovetnik za tvrdini i arheologija. Momentalno e v. d. direktor na Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata na grad Skopje.
                   U~estvuval na pove}e istra`uva~ki proekti. Izrabotil arhitektonska dokumentacija ili konzervatorsko - restavratorski proekti za pove}e spomenici na kulturata: Gorni grad od Skopskata tvrdina, Suli - an, Kapan - an, Kamen most, Skupi, Bargala i dr. Momentalno e koordinator na stru~nata problematika, nadzoren organ i proektant na golemite konzervatorsko - restavratorski raboti koi ve}e od juli 1995 godina se prezemaat na Kameniot most vo Skopje.
                   Pove}e od 30 godini se zanimava so istra`uvawe i prou~uvawe na istoriskiot i kulturniot kontinuitet na makedonskiot narod i dosega ima objaveno okolu 40 stru~ni i nau~ni trudovi od oblasta na graditelskoto nasledstvo, konzervatorsko - restavratorskite intervencii, a osobeno poslednite 10 godini oddelno e preokupiran so istra`uvawe i prou~uvawe na drevnomakedonskata civilizacija.

[ GORE ]
 

VASIL IQOV - Bibliografija

ARHITEKTURATA VO GRCIJA VO POVOENIOT PERIOD. - Vo: "A :" spisanie za kultura na prostorot. - Skopje, br. 1 (1983), str. 55 - 60;

VTORO BIENALE NA MAKEDONSKATA ARHITEKTURA (BIMAS II). - Vo: "A :" spisanie za kultura na prostorot. - Skopje, br. 1 (1983), str. 6 - 9;

KAMENIOT MOST VO SKOPJE VO SVETLINATA NA NAJNOVITE PROU^UVAWA : "30 godini za{tita na spomenicite na kulturata vo SRM". - Vo: Kulturno istorisko nasledstvo vo SRM. - Skopje, XVIII (1983), str. 123 - 147 (oddelen otpe~atok);

NAJSTARI PI[ANI SPOMENICI KAKO SVEDO[TVA ZA RASPROSTRANETOSTA I KONTINUITETOT NA MAKEDONSKATA CIVILIZACIJA. Vo: "A :" spisanie za kultura na prostorot. - Skopje, godina XVI (1998) str. 93 - 110;

NOVI KONCEPCII NA ^OVEKOVOTO @IVEALI[TE VO IDNINA. - Vo : Kulturen `ivot. - Skopje, br. 3 (mart 1981), str. 12 - 18;

NOVI SOZNANIJA ZA ALEKSANDAR III MAKEDONSKI : feqton. - Vo: Nova Makedonija. - Skopje, (25.08. - 15.09.1992);

NOVI SOZNANIJA ZA PISMENOSTA, JAZIKOT I KULTURATA NA DREVNITE MAKEDONCI. Vo: "A :" spisanie za kultura na prostorot. - Skopje godina XIII, br. 5, 6 (1996), str. 78 - 85;

POSTOI LI MAKEDONSKA ARHITEKTURA. - Vo: "A :" spisanie za kultura na prostorot. - Skopje, br. 1 (1983), str. 36 -38;

PROSTOR, VREME, TRADICIJA, SOVREMENOST (filozofski i prakti~en aspekt na razvojnoto graditelstvo. - Vo: Zbornik na trudovi od nau~niot kolokvium "Kulturnoto nasledstvo i ~ovekoviot `ivoten prostor" vo Ohrid. 09 - 11.11.1981. - Skopje, (1983), str. 74 - 90;

FORTIFIKACIONITE ELEMENTI NA GORNI GRAD OD SKOPSKATA TVRDINA VO SVETLINATA NA KONZERVATORSKITE SOZNANIJA I INTERVENCII OD 1967 - 1974 GODINA :jubilejno izdanie "30 godini za{tita na spomenicite na kulturata vo SRM". - Vo: Kulturno nasledstvo na SRM. - Skopje : Republi~ki zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, XVIII (1983), str. 99 - 122.

[ GORE ]
 

KORISTENA LITERATURA

1. BLA@E KONESKI, - Istorija na makedonskiot jazik, Skopje 1965;

2. BO@IDAR VIDOESKI, - Dijalektna diferencijacija na makedonskiot jazik, Zbornik vo ~est na Bla`e Koneski, Univerzitet "Kiril i Metodij" - Skopje, Filolo{ki fakultet - Skopje, Poseben otpe~atok, Skopje 1984, str. 53 - 76;

3. BOGDAN NIKOLOV, VLADIMIR I. GEORGIEV, - Na~enki na pismenost prez halkolitnata epoha v na{ite zemi, Arheologi® 3, God. XII, 1970, str. 1 - 9 i vidi oddelno : BOGDAN NIKOLOV, - I. Glinena plo~ka s pismeni znaci ot s. Grade{nica, Vra~anski okr†g, str. 1 - 7; VLADIMIR I. GEORGIEV, - II. Pismenostta v†rhu glinenata plo~a ot s. Grade{nica, str. 7 - 9;

4. VASIL MIKOV, GEORGI IL. GEORGIEV, VLADIMIR I. GEORGIEV, - Natpis†t v†rhu kr†gli® pe~at ot Karanovo - naŸ - drevnata pismenost v Evropa; Vidi oddelno : VASIL MIKOV, - I. Danite na praistori®ta, str. 4 -7; GEORGI IL. GEORGIEV, - II. Datirovka i sravnenie s drugi podobni pe~ati, str. 8 - 10; VLADIMIR I. GEORGIEV, - III. Pismenite znaci v†hu pe~ata ot Karanovo, str. 10 - 12, Arheologija, kniga I 1969, Organ na Aheologi~eski® institut i MuzeŸ pri B†lgarskata Akademi‘ na Naukite, str. 4 - 13;

5. VASILE PARVÂN, - Dacia, "Editura Stiintificâ", Bukuresti, 1967;

6. VOJISLAV SANEV, DRAGICA SIMOSKA, BLAGOJA KITANOSKI, SAR@O SAR@OSKI, - Praistorija vo Makedonija, Skopje 1976;

7. VOJTJEH ZAMAROVSKÝ, - Otkri}e Troje, "Epoha", Zagreb, 1965;

8. G. S. GRINEVI^, - Praslav®nska® pis†mennost†, Rezul†tatì de{ifrovki, Tom 1, Ïnciklopedi® russkoŸ mìsli, "Obçestvenna® pol†za", Moskva, 1993;

9. G. C. COURMOUZIADHS, O limnai¢oV Proistoriko¢V Oikismo¢V tou Disphliou¢ Kastoria¢V, enhme¢rwsh se prw¢to pro¢swpo, ²Kw¢dikaV², Qessaloni¢kh 1996;

10. DRAGICA SIMOSKA, VOJISLAV SANEV, - Praistorija vo Centralna Pelagonija, Naroden muzej Bitola, 1976;

11. DRAGOSLAV SREJOVI], - Praistorija, Mala istorija umetnosti, Beograd 1967;

12. DRAGOSLAV SREJOVI], LJUBINKA BABOVI], - Umetnost Lepenskog Vira, "Jugoslavija", Beograd 1983;

13. Prof. EMIL GEORGIEV, - Kiril i MetodŸ, osnovopolo`nici na slav®nskite literaturi, Sofi®, 1956;

14. E. PIETTE, - Les galets koloriés du Mas - Azil - "L’ Anthropologìe" 7, 1896, str. 385 - 427;

15. Z. R. MORFOVA, - Natpis pri Sitovo, Plovdivska okoli®, Godi{nik na narodni® arheologi~eski muzeŸ, Plovdiv II, Sofi®, 1950;

16. ZVONIMIR KULUND@I], - Knjiga o knjizi, I.Tom, Historija pisama, Zagreb 1957;

17. INSTITUT ZA NACIONALNA ISTORIJA - SKOPJE, - Istorija na makedonskiot narod, kniga prva, Skopje, 1969, str. 17 - 55;

18. IVAN MIKUL^I], - Umetnosta vo kamenoto vreme, Vremeto na metalot, Rana antika vo monografijata "Umetni~koto bogatstvo na Makedonija", "Makedonska kniga", Skopje 1984 str. 10 - 42;

19. JêNOS MAKKAY, - Early stamp seals in South - East Europe, Akadémiai KiadÓ, Budapest, 1984, str. 63, kat. br. 274, Fig. XIII, 5 (274);

20. JêNOS MAKKAY, - The Tartaria Tablets, Orientalia 37, Roma, 1968, str. 272;

21.JêNOS MAKKAY, - The Late Neolithic Tordos group of sings, Alba Regia, annales musei stephani regis, X, 1969, 9 ff.;

22. JOVAN TODOROVI], - Writen signs in the Neolithic cultures of Southeastern Europe, Archaeologia Iugoslavica, X, Societas archaeologica Iugoslaviae, Beograd - MCMLXIX, "Proleter" Vukovar, 1971, str. 77 - 84, Tab. VIII, 24 - 36, IX, 1 - 11;

23. MAKEDONIJA, Kulturno nasledstvo, "Misla", Skopje, 1995, str. 14 - 45;

24. MATEJ BOR, JO@KO SAVLI, IVAN TOMA@I^, - Veneti na{i davni predniki, Ljubljana, 1989;

25. MAX VASMER, - Die slaven in Griechenland, Berlin 1941;

26. M. GIMBUTAS (ed.), - Neolithic Macedonia, Los Angeles, 1976;

27. Prof. MILOJE VASI´, - Preistoriska Vin~a I, II, III, Beograd 1936;

28. MILOS BILBIJA, - Cerje - neolitsko naselje, "Arheloski pregled", Ljubljana, 1985, str. 35 - 36;

29. M. GARA[ANIN, - Eden osvrt na praistorijata na Makedonija, Glasnik na Institutot za nacionalna istorija, XII, Skopje 1968, str. 169 - 173;

30. MILUTIN GARA[ANIN, - Praistorija na tlu Srbije I, II, (Srpska kwi`evna zadruga), Beograd 1973;

31. MILUTIN GARA[ANIN - Belgrad, MILO[ BILBIJA - Skopje, - Ku}a I vo Zelenikovo, arheolo{ki istra`uvawa na neolitskata naselba Slatina, kaj Zelenikovo 1981 godina, "Macedoniae acta arhaeologica", broj 9, 1983 - 1984, Skopje, 1988, str. 31 - 41;

32. M. V. GARA[ANIN - V. SANEV - D. SIMOSKA - B. KITANOSKI, - Les civilisations prÕhistoriques de la Macedonie, Stip 1971, str. 74 No. 130. Fort the chronolology of the site see pp. 26 - 27;

33. MUZEJ NA MAKEDONIJA, - Vodi~ niz arheolo{kata postavka, Skopje, 1992.

34. N. VLASSA, - Chronology of the Neolithic in Transylvania in the Light of the Tartaria settlements stratigraphy, Dacia VII, 1963, str. 485 - 494;

35. PAUL HERRMANN, - ^ovjek otkriva svijet, Od kamenog doba do otkri~a Amerike, S njema}kog prevela Vera Kuhn, Novinarsko izdava}ko preduze}e, Zagreb 1958, str. 18 - 23;

36. RADA IVEKOVI], - Po~eci indijske misli, "Nolit", Beograd, str. 5 - 34;

37. RADIVOJE PE[I], - Vin~ansko pismo i drugi gramatolo{ki ogledi, Beograd - -Milano, 1995;

38. Prof. d-r RADIVOJE PE[I´, - Zavera poricawa, Predavawa i zapisi 1985 - 1992, Beograd, 1996;

39. SVETO PISMO (BIBLIJA), - Sveto pismo na stariot i na noviot zavet, London 1990, Prva kniga makavejska, str. 620 - 653; Vtora kniga makavejska, str. 654 - 678; Treta kniga makavejska, str. 679 - 689;

40. S. S. BILBIJA, - The mummy of Zagreb and other Etruscan, Lydian, Lycian written monuments, Published by The Institute of Etruscan Studies, Chicago - Michigan, 1989;

41. S. S. BILBIJA, - Staroevropski jezik i pismo etruraca, Published by The Institute of Etruscan Studies, Chicago - Michigan, 1984;

42. T. Â. ELIZARENKOVA, - Mifologi® Rikvedì, vo knigata "Rikveda", Moskva 1972;

43. T. Â. ELIZARENKOVA, - Ob Atharvavede, vo knigata "Atharvaveda", Izbranno e, "Nauka", Moskva 1976, str. 3 - 56;

44. THE TIMES, -  Atlas svjetske povijesti, "Cankarjeva zalo`ba", Ljubljana - Zagreb, 1988 str. 76 - 77;

45. THE TIMES, - Biblijski atlas, "Cankarjeva zalo`ba", Ljubljana - Zagreb, 1990 str. 94 - 95;

46. HENRIETA TODOROVA, IVAN  VAŸSOV, - Novokamennata epoha v B†lgari®, Sofi® 1993;

47. HERODOT, - Herodotova istorija, Sa starogr~kog preveo Milan Arseni¢, "Matica srpska", "Minerva"- Subotica, 1966;

48. HOMER, - Ilijada, IV izdanie, Preveo Milo{ N. ´uri¢, "Matica srpska", Novi Sad, 1985;

49. HOMER, - Odiseja, IV izdanie, Preveo Milo{ N. ´uri¢, "Matica srpska", Novi Sad, 1985;

50. D@ON ^EDVIK, - Mikenski svet, "Rad", Beograd, 1980;

[ GORE ]