Fotografii: od privatnata kolekcija na Nacko Savovski

POTEKLO

Ov~arskoto ku~e {arplaninec se vbrojuva vo retkite ‘ivotinski vidovi. Vo posledno vreme se govore{e kako nemu mu se zakanuva opasnosta od celosno istrebuvawe. Na naukata i bilo poznato deka pratatkovinata na {arplaninecot porano bila Azija, no ponovite istra‘uvawa poka‘ale deka toj vodi poteklo od Balkanskiot Poluostrov, poto~no od planinskite masivi na Makedonija ([ar-Planina, Korab, Stogovo, Bistra i Mavrovo). [arplaninecot e celosno adaptiran na ostrata klima vo makedonskite planini, i vo takvi uslovi opstojuva so vekovi.

Vo 1939 godina {arplaninecot vlegol kako broj 41 vo listata na Svetskiot kinolo{ki sojuz (FCI), vo koj uredno se registrirani site ku~iwa {to poseduvaat pedigre.

KARAKTERISTI^NI CRTI

Karakteristi~nata te‘ina se nao|a vo opsegot od 60 do 70 kilogrami. Visinata mu e 70 cm, dodeka, pak, obemot na gradite iznesuvva 120 cm. Poseduva golemi ostri zabi, telo so mnogu muskulna masa i izvonredno ubava konstrukcija.

Se odlikuva so blaga priroda, mnogu e robusten, mnogu lojalen i veren na sojot gospodar, nepodmitliv, bestra{en, discipliniran, brzonog i adaptibilen. Poka‘uva ogromna qubov i trpelivost kon decata.

ODGLEDUVAWE

Postojat pove}e odgleduva~nici {irum Balkanot, no, sepak, vo Republika Makedonija najmnogu se istaknuva tokmu edna, odgleduva~nicata KORAB. Odgleduva~ot Nacko Savovski, koj e sopstvenik na odgleduva~kata farma “KORAB” istovremeno e i me|unaroden kinolo{ki sudija za {arplaninci, pretsedatel na Klub za {arplaninci pri Kinolo{kiot sojuz.

Vo KORAB dosega bile odgledani okolu 300 {arplaninci. Golem broj od niv bile potoa vrateni nazad vo svoeto prirodno okru‘uvawe - planinata. [arplanincite od Korab bile pove}epati nagraduvani so pove}e priznanija na izlo‘bite na ku~iwa, kako vo Makedonija, taka i nadvor po site kontinenti.

Detalni informacii za odgleduvaweto na {arplaninci se vozmo‘ni vo odgleduva~nicata KORAB, na : tel: + 389 91 77 77 22 i faks: + 389 91 73 30 20 ili na adresa
ul. Prolet 10/1, Skopje, Republika Makedonija.

Farmata za odgleduvawe na {arplaninci KORAB e formirana vo 1975 godina. Vo 1985 godina oficijalno e registrirana kaj FCI pod istoto ime. Vo izminatiot period vo Korab bile sparuvani 32 ‘enki, od koi 28 so celosna geneologija i 4 so parcijalna, i 15 ma‘jaci, od koi 10 so celosna geneologoja i 5 so parcijalna.

Sparuvaweto rezultiralo so 322 kutriwa {arplaninci.

DOBITNICI NA FORDOVATA NAGRADA ZA KONZERVACIJA

Henri Ford - Evropskata fondacija za konzervacija zapo~na so rabota vo 1983 godina. Celta na fondacijata be{e, davawe finansiska i mediumska poddr{ka na odreden broj proekti koi rabotat na konzervacija na prirodnite i kulturnite vrednosti.

Nagradata Henri Ford za konzervacija vo 1997/98 godina za Republika Makedonija mu pripadna na 15-godi{niot odgleduva~, Marko Savovski od odgleduva~nicata KORAB.

Na ovaa rasa, iako registrirana u{te vo 1939 godina, i se zakanuva{e opasnost od is~eznuvawe. Po inicijativa na osnova~ot na KORAB, od 1987 godina pa se do denes na ov~arite {irum zemjava im bile dodeluvani kutriwa-{arplaninci, so cel tie da steknat navika za odgleduvawe, koristewe i so~uvuvawe na sortata. Pritoa, sekoe ku~e ostanuvalo da se razviva pod nadzor na Veterinarniot institut vo Skopje, zaradi obezbeduvawe zdravstvena za{tita.

Likot na {arplaninecot e vtisnat vo monetata 1 denar, na Republika Makedonija, so zna~ewe na ov~arsko ku~e, ku~e ~uvar i veren prijatel.

NEKOLKU KRATKI PRIKAZNI ZA [ARPLANINCITE

1) MEDO-SPASITELOT

Ov~arskoto kutre-{arplaninec bilo doneseno od planinska vo urbana sredina na vozrast od okolu 10 meseci. Ku~eto Medo bilo na vozrast pome|u 3 i 4 godini, koga deteto na negovite stopani (koe toga{ bilo na 7-godi{na vozrast) si igralo nadvor so dve svoi drugar~iwa. Decata nenadejno re{ile da ja prese~at ulicata koga po nea vrvele avtomobili. Koga Medo ocenil deka vo ovaa situacijata e zagrozen ‘ivotot na negovoto stopan~e, vedna{ skoknal na nego, go grabnal za ramo i go izvlekol od neposrednata nesre}a {to sigurno }e se slu~ela, ako go nemalo Medo.

2) BISTRA, VODITELKA NA KRAVI

[arplaninec - ku~ka, po ime Bistra bila dodelena vo farma za kravi vo Berovo. Bistra gi poznavala site kravi (12 na broj) po ime. Koga gazdata }e i zapovedal, na primer, da ja istera nadvor kravata Slavica, Bistra toa i }e go storela. Koga }e i naredel, na primer, da ja vtera Olgica, vedna{ }e ja sprovedela vo {talata. I taka so site 12 kravi.

  3) NA^IN NA ^UVAWE

Karakteristi~en e na~inot na koj {arplaninecot go brani stadoto od grablivecot. Vo SAD toj bil testiran vo takva situacija, koga stadoto e napadnato od kojoti. Kojotite inaku se poznati po itrinata i sposobnosta da gi namamat ov~arskite ku~iwa i da gi odvle~at od stadata, dodeka drugite kojoti napa|aat. No, na takvata itrov{tina {arplanincite ne se izmamuvale, tuku i ponatamu kru‘ele okolu stadoto i ni{to ne mo‘elo da gi odvle~e od nego.