Dovolno
e da se ka`e: MOT e ro`ba na 70-te! Za site koi (ne) znaat MOT e kontinuitet
na na{ite “revolucionerni promeni” - na Teatarot "Kaj Sveti Nikita
Goltarot", na vesnikot na mladite "Fokus", na... edna “`rtvuvana generacija”,
koja denes go “napla}a” svojot dolg. Ra|aweto na Festivalot be{e izblik
na pozitivna energija, imaginacija i `elba za promeni na teatarskata
mapa (i mnogu pove}e!) kaj nas, za sozdavawe na novi kriteriumi i vrednosti,
podr`uvaj}i gi mladite teatarski tvorci vo potragata po radikalno nova
publika i sovremen senzibilitet. Osnova~ite, Domot na mladite "25 Maj"
(denes, Mladinski kulturen centar) i "Otvoreniot Teatarski
Univerzitet" na Esteti~kata laboratorija pri Filosofskiot fakultet vo Skopje,
- se vgradija trajno vo sintagmata Mlad Otvoren Teatar, poznat po kratenkata
MOT.
Zreeweto na "Mladiot
Otvoren Teatar" permanentno go aktuelizira{e proveruvaweto i doizgraduvaweto
na negovata koncepcija, so ogled na toa {to MOT vo svojot raste` gi nadminuva({e)
tesnite materijalni i organizatorski ramki vo koi e (i be{e) od osnovaweto
vo 1976 godina.
So raspa|aweto na
porane{na Jugoslavija, se raspadna i “edinstveniot jugoslovenski teatarski
prostor”(1991), sintagma koja so godini izvonredno dobro funkcionira{e.
MOT se najde pred nov predizvik. Starite konvencii, - me|ufestivalskiot
odbor na teatarskite festivali i dogovorot za me|u republi~ka sorabotka,
- prestanaa da va`at.
Duri i vo vremeto
na sankcii i blokadi MOT uspeva{e da napravi "dupka vo yidot", da se integrira
vo Evropa i vo svetot, kako aktiven ~len (od 1992 godina) na Neformalnite
Evropski Teatarski Sredbi - NETS (Informal European Theatre Meeting - IETM)
so sedi{te vo Brisel, Belgija. Povrzuvaweto so pove}e od 330 teatarski
organizacii, festivali, instituti i producenti, - koi svojata sudbina ne
ja gledaat vo lokalni ramki, tuku se obiduvaat i uspevaat da vospostavat
“sredba” so najaktuelnoto vo teatarot, - go potvrdi legitimitetot
na MOT i go vizira makedonskiot paso{ za vleguvawe vo teatarskata mre`a.
MOT e denes del od svetskoto teatarsko semejstvo!
Procesot na gradeweto
na novata koncepcija zapo~nat so "Istra`uvaweto na korenite" (1992) - so
sopstvenata produkcija i rimejkot na osnovopolo`nicite na makedonskata
drama i teatar, preku "Antikata i mitot", kako i so "Vra}aweto kon avangardata",
be{e i preispituvawe na negovite osnovni programski nasoki i celi. Odbele`uvaj}i
go svojot 20-ti jubilej (1995) so temata "Teatarot na krstopat",
- MOT za~ekori kon 2000-ta, tuka, vo srceto na Balkanskiot poluostrov na
krstopatot me|u sever i jug, istok i zapad za mileniumi, - kako multiteatarska
sredba na site onie koi imaat interes i `elba da gi razmenat svoite iskustva
i dostigawa. Zaokru`uvaj}i ja svojata koncepcija MOT poambiciozno }e gravitira
i kon kooperativnoto prisustvo vo mediteranskiot region, so za~lenuvaweto
vo asocijacijata na teatarskite festivali na Mediteranskiot teatarski institut.
So svoite 22 godini
MOT sozdade sopstvena identifikacija i li~na karta: svojot me|unaroden
karakter go potvrdi so izvedbata na preku 380 najrazli~ni pretstavi na
teatri i alternativni grupi od cela Evropa, od SAD, Kanada, Venecuela,
Indija, Japonija, Republika Koreja i od Mali vo Afrika. Vo taa smisla,
pokrovitelstvoto i kreativnata poddr{ka na novata koncepcija od strana
na Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija, kako i od golem broj
ambasadi i diplomatski predstavni{ta vo na{ata zemja, preku nivnite ministerstva
za kultura i fondacii na zemjite/ teatrite u~esnici go potvrdi visokiot
rejting na MOT.
Pred po~etokot na
sekoja nova teatarska sezona, kon krajot na septemvri i prvata polovina
na oktomvri - MOT se o~ekuva i se do`ivuva kako svoeviden Praznik na Teatarot,
za publikata i za u~esnicite! Masoven, otvoren i dostapen za prisustvo
i u~estvo na sekogo i sekade, postojano otkrivaj}i novi scenski prostori
- od aulata na Filosofskiot fakultet vo dale~nata 1976, preku plo{tadot
i ulicite, anovite vo Starata ~ar{ija i tvrdinata Kale, osvojuvaj}i gi
scenite na profesionalnite teatarski ku}i i reanimiraj}i go Mladinskiot
Kulturen Centar (MKC), - "celiot grad" go presozdava{e vo teatarska scena.
MOT stana svoevidna za{titna marka na Skopje.
INegovoto povratno
zna~ewe i vlijanie vrz razvojot na makedonskiot teatar, kako i vo po{irokiot
eks-jugoslovenski, balkanski ili evropski kontekst }e bide predmet na na{ite
sledni istra`uvawa. Zasega, mo`eme da odbele`ime deka najvpe~atliv beleg
na MOT ostavija: pantomimi~arite od London koi so Prufrok pri ra|aweto
na festivaloto, to~no na pladne vo Aulata na Filosofskiot fakultet go “`igosaa”
MOT vo slava na teatarot i ja povedoa pove}eiljadnata publika preku karnevalskata
povorka i pretstavata SolSolet so komedijantite od [panija,
Krajot na Evropa od Polska, legendarnata Misa vo A- Mol so
SMG od Qubqana, kako i Pandurovata [eherezada, Sun 3 od SAD,
kukleniot Magbet od Japonija, Hamlet na ITD od Zagreb, sve~enata
parada i ognometot po povod 20-ot rodenden na MOT so Gigantomahija
na Plasti~arite od Francija, koi go ispolnija centarot na gradot so najbrojnata
motovska publika, do Trite `ivoti na Lusi Kabrol vo nezaboravnata
izvedba na Teatarot de Komplisiti od London, koja po poslednata 300-ta
izvedba be{e pozdravena so ovacii - akterite i publikata ja peeja zaedno
pesnata od pretstavata (od na{ite krai{ta)... I samo ovie nekolku pretstavi,
afirmirani na svetskite teatarski festivali, ja potvrduvaat validnosta
na motovskiot koncept. Tuka bea promovirani i najzna~ajnite imiwa na porane{nata
jugoslovenska teatarska scena, nekoi od niv na MOT go imaa i svoeto “ogneno
kr{tevawe” a ne pomali se i problesocite na makedonskata teatarska alternativa
(i avangarda!), me|u koi Teatarot na Romite Pralipe ostanuva trajno vgraden
vo temelite na MOT.
Da se fati "duhot
na vremeto" e prepoznatliv reper na MOT, da se bide aktuelen i vo sredi{teto
na svetskite teatarski struewa. Negovata programa e naj~esto rezultat na
borbata pome|u `elbite i mo`nostite. Denes, MOT e rezultat na sopstvenata
identifikacija so teatarot na dvi`eweto i fizi~kiot teatar, so sovremeniot
tancov teatar i streme`ot tie da se inkorporiraat i pottiknat vo na{ata
teatarska sredina.
Mladiot Otvoren Teatar
od osnovaweto se zastapuva{e za promocija i poddr{ka na mladite teatarski
tvorci, vo toa e dosleden i do dene{ni dni. MOT-ovskata {irum otvorena
vrata osobeno poslednive pet godini, ovozmo`i i realizacija na golem broj
festivalski premieri, kako proekti ili ko-produkcii na MOT... prvi~nite
rezultati i uspesi na "novite vizii na makedonskata teatarska scena" se
evidentni, sepak, nivnite trajni dostreli }e gi proveri sudot na vremeto
{to doa|a.
So godini gradej}i
go "motovskiot duh" na dru`ewe (i sorabotka!) niz razmena na rezultatite
od istra`uvawata i eksperimentot, osobeno vo voninstitucionalnite i alternativni
formi, - bez festivalskite kujni i nagradi, - mo`eme da ka`eme deka, -
PUBLIKATA, pred se', be{e i ostana beskompromisen barometar na MOT-ovska
selekcija! Ottuka, ako se oslu{ne ehoto na odglasite za poslednite MOT-ovski
izdanija, onie od publikata niz razgovorite do dlaboko vo no}ta,
od teatarskata kritika i od mediumite a osobeno od u~esnicite i gostite,
mo`e da se ka`e deka MOT go pronajde vistinskiot pat! Da povtorime: "So
sepoevidentnite vrednosti, {to stanaa negova konstanta i raste` -
MOT stanuva nezaobikolna teatarska manifestacija na Balkanot, pred se’,
kako edna od dvi`e~kite sili na sopstvenata i na integracijata na
na{ata zemja vo semejstvoto na kulturite (i osobeno na teatarot) na Evropa
i na svetot". Kolku toa simboli~no da zvu~i, MOT go ovozmo`uva({e)
"probivot niz yidot"!
Zna~i, na krajot
na epohata, pred zagado~niot 21-vi vek odredeni istra`uvawa (i novi soznanija)
se zavr{uvaat ili se pojavuvaat kako svoeviden rimejk: [to, kako i kade
ponatamu?! MOT go postavi globalnoto pra{awe za preispituvawe i prevrednuvawe
na postoe~kite vrednosni sistemi i teatarski poetiki, vo potraga po Teatarot
na idninata! Dali kon Teatar vo koj (}e) dominira kompjuterizacijata, videoto,
laserite i drugi novi tehnologii?! Teatar bez zborovi, na simboli i znaci...
|