Osamenosta, prokolnatiot znak

 Skopskata premiera na pretstavata "Dvajca vo Eden", po tekst na Tomislav Osmanli i vo re`ija na Dimitrie Osmanli piesa dosega igrana  vo Kumanovo i vo Wuport i Ri~mond (SAD), dve geografski i kulturno krajno razli~ni destinacii, potvrdi deka vakvite granici se premostuvaat preku sli~nosta na emocionalnite odglasi od op{to~ove~kite temi zagatnati vo tekstot, barem dodeka trae magijata na teatarot.
Gradskiot park, urbana metafora za Eden , bibliska rajska gradina zagubena poradi praroditelskiot grev na Adam i Eva e ambientot vo koj niz dramskata tenzija, Toto i Nela si gi razmenuvaat prokolnatiot zalak odgriznat od jabolkoto na Soznanieto. Eden drugomu si ja raska`uvaat Osamenosta, toa epohalno ~uvstvo, kako {to ocenuva avtorot Tomislav Osmanli. Sonot, "vtorata dimenzija" na nivnite prazni egzistencii, e menzurata na vrednostite koi ne uspevaat da gi spodelat. Brutalnoto budewe, realnosta, se odnovo, sekojdnevno gi dvoi od Ednoto, od zaedni~kiot son.
 Osamenosta, nepoznatata vo ravenkata na tekstot, re`iserot Osmanli ja re{il najsuptilno, so mnogu decimali zad Celoto, fatalnata odvoenost na Dvajcata. Akterskata igra e taa {to go {iri horizontot na minimalisti~kiot mizanscen, i na momenti mo{ne direktno gi iscrtuva vrz publikata amplitudite na tekstot koj gi bele`i du{evnite branuvawa na Toto i Nela...
 
      Viktor [ikov
                                        ("Ve~er",  29 maj 1998)
 
 

Bajka za osamenosta

  Se edna{ zavr{uva...kako vo bajkite, no ne onie so sre}en kraj. Teatarskata bajka "Dvajca vo Eden" na scenata na Teatarot za deca i mladinci ima kraj, no toj  (kako i {to po~nuva) e gor~liv. @estoko ne vovlekuva vo na site nam poznatoto ~uvstvo na osamenosta. Kolku i da sme tuka, zaedno, sekoj e sam. Osobeno kuklarkata Nela i nejziniot prijatel Toto vo dramskiot tekst na Tomislav Osmanli {to sega niz preciznata teatarska metafora (koja kako misla ja ima i vo tekstot), i prekrasnata vizuelizacija, go postavuva na ovaa scena Dimitrie Osmanli. 
  Stanuva zbor za pretstava koja funkcionira na nivo na celovitost: poetsko-lirskiot tekst za osamnosta na ~ovekot - dovedeno do tragikomi~en apsurd, mislovnata re`ija koja ne tera da se svrtime kon sebe so verba vo ona {to e denes (a zo{to ne i utre), bajkovitoto scenografsko re{enie na Qubomir ^adikovski {to e vo to~na sprega so re`ijata, muzikata koja seto toa go vklopuva vo Edno, kostimografskata funkcionalnost na Aleksandar No{pal i se  zaedno "vrzano" so koreografskite dvi`ewa na Krenare Nevzati-Keri. (...)
 Vo krajno vizuelizirana teatarska atmosfera, te~e bajkovitata realnost za osamenosta i ottu|enosta.
"Dvajca vo Eden", sega i so ovaa verzija e pretstava {to iznuduva ~uvstva (radosni i ta`ni) {to treba da se do`ivee na lice mesto: vo salonot i od scenata na Teatarot za deca i mladinci.

Liljana Mazova
("Nova Makedonija",LIK, 7 maj 1998)

Tomislav Osmanli ni podaruva u{te edna sjajna, mala piesa: "Dvajca vo Eden" so podnaslov "Piesa za dvajca, mese~ina i kukli". I ne slu~ajno poimot na sjajot se svrzuva i vo ovoj slu~aj so poimot na maloto. Dosega{noto dramsko i prozno iskustvo na Tomislav Osmanli n# nau~i da gi barame sjajnite ne{ta vo malite raboti. I ne sklu~ajno site dramski tekstovi na Osmanli, bez razlika da li stanuva zbor za TV, filmsko ili teatarsko scenario, ili duri za raskazi kako vo negovata kniga "Peperutkata na detstvoto", go imaat za predmet maliot ~ovek. Golemiot mal ~ovek na Osmanli e negova fiksna ideja, ne{to {to go okupira negoviot diskurs od po~etok do kraj, {to go upravuva, modelira, i strukturira. Taka e i ovoj pat, vrz primerot na ovoj dramski tekst. 

Niz pet sliki, od koi ~etirite im pripa|aat na negovite likovi Nela i Toto, a ednata na negovite (i na likovite) kukli - Princezata i [utot, na eden minijaturen i minimalen tekstoven prostor, so minimum egzistenti na prikaznata (likovi i dekor), Osmanli mu dr`i `estoka lekcija na ~ove{tvoto: toj opomenuva deka ne mo`eme pove}e da se prepravame deka sme sre}ni, oti sme osameni. Dejstvoto e postaveno vo eden obi~en dramski park, koj niz dramskiot tek se prestoruva vo vo metafora na Edenskata gradina, od koja u{te vo Genezisot, zapo~nuva progonstvoto na Adam i Eva...
 

D-r Venko Andonovski (recenzija 17.05.1995)
 

Vdahnovena piesa

..."Dvajca vo Eden" e vdahnovena piesa, so ve{to voden dijalog, so prekrasni poetski pasa`i, so mislovna zadlabo~enost. Tomislav Osmanli krajno go racionalizira iskazot, potojano vodej}i smetka za negovata so~nost, za nu~nata dramati~nost. Toa na ovoj tekst mu dava visoki kni`evni vrednosti.

Gligor Stojkovski ( recenzija, 25.05.1995)

Prikazna za apsurdot
 

Na samo 17-tina stranici te~e ovaa prikazna na apsurdot. Te~e navidum ednostavno, voobi~aeno, duri banalno. Za voobi~aenosta da zavr{i vo umetnikovoto kre{~endo sosredoto~eno vrz raspe}ata na na ~ovekovata egzistencija, na fatalnosta na odnapred s# opredelenoto, na u`asot na out|enosta, na samotijata, na sabi~nosta. So doveduvawe na site ovie sostojbi na duhot, avtorot vsu{nost do apsurd go otvora ona {to doa|a po nego - idniot `ivot niknat vrz pekolot na prethodniot. Navistina se samo 17-tina stranici. No se ~itaat kako 70-tina, kako 700-tini. Dolgo, te{ko, sumorno. Po niv, ednostavno, ostanuva nespokojot...
 

Mir~e Tomovski ("Puls", 14.11.1996)

  Liri~na i sentimentalna prikazna

...Inovativnata dramatur{ka postapka vo ovoj tekst na Osmanli e toa {to toj likovite na Toto i Nela gi udvojuva preku kuklite na Princezata i [utot. Eden ~uden i neverojaten spoj. Seto toa n pretstavata i' pridodava elementi na bajkovitost, pokraj, se razbira, nejzinite osnovni elementi kako {to se liri~nosta, melodi~nosta i sli~no...

Todor Kuzmanov, (kniga recenzii "Teatarski minijaturi", 2001)

Nad bezdnata na `ivotot
 

...Inaku, pove}e ne{ta ja pravat duodramata "Dvajca vo Eden" zanimliva i privle~na za gleda~ot. Prvo, {to taa e pi{uvana dosta ve{to, so ubavo ~ustvuvawe na funkcijata na zborot; vtoro, {to se prezentirani celoviti karakteri; treto, {to avtorot vo dramata ni predlaga mo{ne koloritna dijalo{ka struktura, {to ednovremeno zna~i i dobro vodewe na dijalogot.; ~etvrto, {to Tomislav Osmanli uspeva da se oslobodi od sladnikavosta na fabuliziraweto i od izvesen {ematizm vo oblikuvaweto na likovite {to e sekako rezultat na poznavaweto na neobi~nite fini elementi na dramaturgiskata tehnika.

Eden od najevidentnite kvaliteti na ovoj dramski tekst e avtorovoto diskretno operirawe so poetskite metafori, asocijacii, lirski ispovedi, vo preavaweto na osamenosta i baraweto smisla vo besmislata, oblikuvaj}i go i obvitkuvaj}i go tekstot so edna prevoshodno poetska atmosfera...So eden zbor, se soo~ivme so duodrama [to e ve{to komponirana, so ~itok dramski rakopis - i {to e najva`no - so razvien sluh za ~isti teatarski dejstva...

Ivan Ivanovski ("Nova Makedonija", LIK, 25.12.1996)

Patokaz za krajot na vekot

...Kako i "Zoolo{kata prikazna" na Olbi, remek-deloto na teatarot na apsurdot, "Dvajca vo Eden" se smesteni vo gradskiot park, mesto {to vo odnos na rajskatra gradina se smeta za "padnato" podednakvo kako i dene{niot ~ovek vo odnos na Adam pred izgonot od Rajot i na lesnata `ena vo odnos na soprugata/verenicata. Gradskiot park e e, sekako, ~udno mesto - tragikomi~no ~ove~ki, siroma{ki obid da se simulira bo`estveniot ~in na sozdavaweto i na kontrola na Prirodata, ironi~en azil za site {to ne znaat dali da begaat od samotijata, ili mo`ebi tokmu kon nea, toj e sarkasti~na i melodramska replika na Rajskata gradina i na Noeviot kov~eg i, kone~no, na grobi{tata kade{to ve}e i spored zavr{nite zborovi na dramata "se edna{ zavr{uva". (...)

Bibliskite i astrolo{ki, fatalisti~ki konotacii na "Dvajcata vo Rajot", ja pravat knigata starovemena, kolku i ultra(post)moderna.

Navleguvaj}i vo sferite od onaa strana na ednostavniot, sekojdneven razgovor na dvajca nepoznati, tekstot se obiduva da go iska`e siot patos i tragika na ~ovekovata osamenost i out|enost. Ova e pretstava gradena vrz tekst so dlabok misloven naboj koj postojano ne tera aktivno da se navra}ame kon nego... Kako {to i samiot naslov sugerira, dramskiot tekst e skoncentriran okolu sudbinata na dvajca mladi, nepoznati eden na drug i staveni vo eden zaedni~ki prostor. Toa se karakteri {to imaat razlini filozofski veruvawa i pristap kon ona {to se narekuva sre}a, kao i razli~no viduvawe kon na~inot kako taa da se postigne. Nela i Toto namerno prilikuvaat na sovremeni Eva i Adam, mnogu pove]e na onie sozdadeni vo Miltonoviot "Izguben raj" otkolku na onie {to gi otkrivame vo originalnata prikazna na Stariot zavet...

Tekstot e vo sekoj pogled univerzalen i negovite zna~ewa lesno mo`eme da gi prepoznaeme vo sekoj sredina, osobeno vo amerikanskata. Negoviot izvoren naslov e neprevodliva igra na zborovi. Toj mo`e da zna~i "Dvajca vo eden" i "Dvajca vo Eden", {to e mo{ne duhovita parafraza na mitot za Adam i Eva. 

Vtorata retka osobenost na tekstot e vo toa {to toj e napi{an "za dvajca akteri i za dve kukli". Kuklarskata animacija vo nego e spoena so `ivata igra. Kako?...Namesto jabolkoto na spoznanieto, Nela kako kuklarka na Toto mu ja dava najnapred negovata, a potem i svojata kukla. Dvete `ivi kukli re{avaat, davaj}i im `ivot na mrtvite kukli, da pobegnat od taa praslika na `ivotot, od u`asnata ti{ina i osamenost vo realnosta na prikazna, vo bajka mo{ne sli~na na oskarvajdoviot "Slavejot i rozata"...

Ona {to ne se vo sostojba da go storat kuklenite lu|e, go pravat kuklite. Ja ostvaruvaat tragi~nata katarza: samo qubovta iska`ana vo iskonskata `rtva, mo`e na ovoj svet da mu go vrati `ivotot vo seta negova rascutenost. "