Bogat teatarski opus...

Violeta Xoleva (1951, Skopje) diplomirala teatarska re`ija na Akademijata za teatar, film, radio i TV vo Belgrad, na klasata na istaknatiot prof. Vjekoslav Afri}. Svojata diplomska pretstava "Henrik IV" od Luixi Pirandelo ja rabote{e vo Dramskiot teatar vo Skopje vo 1974 godina. Dve godini podocna zaminuva za Saraevo kade{to stanuva postojan re`iser na poznatiot "Kameren teatar 55".

Vo periodot od 1976 do 1980 godina raboti kako honoraren asistent po re`ija na prof.Josip Le{i}, pri katedrata za Teatrologija na Filozofskiot fakultet vo Saraev/.

Od Maj 1992 odnovo `ivee vo Skopje i raboti kako teatarski i TV re`iser, realiziraj}i pogolem broj avtorski emisi: dokumentarni produkcii, prenosi, studiski emisii glavno od kulturata i tvore~ki portreti.

Interesiraweto za dramskata umetnost i teatarot kaj Violeta Xoleva se javuva mo{ne rano. Vedna{ po Zemjotresot, vo 1964 godina taa stanuva ~len na Detskata radio drama, potoa i na poznatata amaterska teatarska grupa "Kaktus". Za vreme na studiite, po pokana od prof.Miroslav Belovi}, asistira vo negovite pretstavi "Za kogo bijat kambanite" i "Mr. Dolar" vo Jugoslovensko dramsko pozori{te.

Po vra}aweto od studii, vo Skopje Xoleva go adaptira izborot od makedonski samovilski pesni i so grupa mladi akteri ja sozdava pretstavata "Dimna Juda grad gradila", so koj se otvori Malata scena na MNT i koja u~estvuva{e na mnogu festivali, pri {to od Saraevski MESS go ponese "Zlatniot lavrov venec". Nabrzo stana laureat i na mladinskata nagrada "Mlad borec".

Do sega Xoleva realizirala okolu 40 teatarski pretstavi kako vo Makedonijata, taka i na pove}e sceni vo toga{na Jugoslavija. Me|u niv pobele`iti se: "Androkle i lavot" od Bernard [o, "Haj-faj" od Goran Stefanovski, pretstava koja osvoi tri golemi nagradi na Festivalot na profesionalnite teatri na BiH, "Macedoni{e cu{tende" od Jordan Plevne{, koja ja dobi golemata nagrada za najdobra pretstava vo BiH, "Koj se pla{i od Virxinija Vulf" na E.Olbi koja osvoi pet nagradi na teatarskiot festival na BiH, "Kolaps" od Z.Top~i}, so koja ja dobi nagradata za re`ija na Festivalot vo BiH, "Pem" od Mro`ek proglasena za najdobra pretstava na Srbija na igrite "Joakim Vui}", "Pramen temnica" od Lali}, koja dobi nagrada za kolektivna igra i be{e igrana deset dena vo MosSovet teatarot vo glavniot grad na Rusija.

Od 1990 godina Xoleva be{e umetni~ki rakovoditel na Akademskiot teatar "Lola". So pretstavata "Avtobus" vo nejzina re`ija ovoj teatar gi osvoi site nagradi na Festivalot na amaterskite teatri na BiH. Vo re`isertskiot opus na Xoleva treba da se spomne i nedovr{enata pretstava "Tetovirana ru`a" od Tenesi Vilijams, prekinata poradi vojnata vo Bosna.

Odnovo vra}aj}i se vo Skopje, Xoleva gi raboti "Damite od Alamo" na Pol Zindel, "Sluginki" od @an @ene', potoa mo{ne zabele`aniot avtorski proekt "Devinski manastrir-Gor jabolko". Nejzini najnovi teatarski proekti se "Aleksandar Veliki" od Rasin i "Dvajca vo Eden" od Tomislav Osmanli, postavuvaj}i ja sega negovata piesa "Svetulki vo no}ta" kako festivalska premiera na Skopsko leto '97.

Violeta Xoleva pokraj scenite vo Skopje i Saraevo, do sega re`irala i vo Mostar, Zenica, Qubqana, Pri{tina, Kumanovo, Strumica, Veles...