VODI^ NIZ IZGUBENIOT GRAD, ZA POMLADITE GENERACII

[eesettite, vo Skopje ...

...Grad na balkanska pitoresknost, malski `ivot, vo vremeto na ju-zabavnite melodii i makedonoskite {lageri, italijanskite kanconi, i {vercuvanite {u{kavci, farmerki, ~evli i nade`i, doneseni od Trst. Skopje vo vremeto na soo~uvaweto so prvite lagi, hipokrizii i izneveruvawa na "humaniot lik" na socijalizmot. I na otkrivaweto na Zapad na merkantilnite predivici i materijalnite u`ivawa. Gradot ispolnet so ve~nite generaciski sudiri i ~ove~kite drami, vo 60-te koga go pre`ivuva i moralniot konflikt na edna sredina raspnata me|u tradicijata i novoto vreme, nema{tijata i nade`ite, tradicionalniot moral i negovite prvi profiterski izneveri.

Me{avina od drama i nostalgija vo grad poln so spomeni i vnatre{ni konflikti, vo veremeto na prvite socijalisti~ki razo~aruvawa. Vo pretstavata {to zapo~nuva vo Skopje od 9 maj, Denot na pobedata i zavr{uva na 26 juli, Denot na porazot na ovoj grad, pogoden od katastrofalniot zemjotres. Vo stihijata {to odnese nad 1,000 ~ove~ki `ivoti.
Nekoi od niv mo`ebi prika`ani i vo ovaa piesa.
Pred to~no 34 godini, koga se be{e poinaku. Koga nema{e dovolno merkantilen, no ima{e pove}e eti~ki materijal. I koga ~ove~kite i moralnite vrednosti bea posjajni, denes, vo tranzicioniot period pojavuvaj}i se vo se}avawata i nalikuvaj}i kako dale~ni, ne`ni, no i trevo`ni ...SVETULKI VO NO]TA

Svetulki vo no}ta, prikazna

Veqo, {ef na prodavnica za {tofovi, doznava deka }e dobie Medaqa za trudot od socijalisti~koto rakovodstvo vo negovoto trgovsko pretprijatie i kupuva {tof za novo odelo na koe na praznikot treba da mu ja zaka~at negovata medaqa. Veqo e mal, skromen, ~esen i tradicionalist. Toj e ~len na Komunisti~kata partija {to vo medaqata bara satisfakcija za site samo`rtvi i li{uvawa {to gi daval za drugi, povisoki lu|e i celi. Rada, negovata skromna `ena, e ispolneta so radost i ubavi nade`i, zaradi dobrata vest koja }e donese podobri vremiwa za semejstvoto. Nivniot sin-edinec Pan~e, me|utoa, tie nivni radosti gi smeta za naivni. Zaedno so Na}o, poznat {vercer, toj vleguva vo najzna~ajniot {verc na toa vreme - plasti~ni mantili-{u{kavci neseni po razli~ni kanali, od gradot Trst, vo Italija. Majkata ~uvstvuva deka nejzinoto dete se otka~uva od tradicionaloniot moral na semejstvoto i nabrzo me|u niv izbiva silen sudir.

Stranskiot, uvozen {tofot za novoto odeloto Veqo go kupuva vo svojata prodavnica, od materijalot specijalno donesen da im se deli na privilegirani klienti od visokite rakovodni sloevi. Me|utoa, vo negovoto pretprijatie se konstatira mawak i negoviot drugar od detstvoto toa i go soop{tuva na Tinka, prodava~ka.

Oqa e balerina ~ii roditeli se vo zatvor od politi~ki pri~ini. Poradi paketite {to im gi dotura vo zatvorot, nea ja ucenuva Mustaklijata, inspektor na zloglasnata politi~ka policija. Osamena, taa im se prepu{ta na qubovnite avanturi so ma`i, me|u koi so Na}o i Pan~e, preziraj}i go policaecot. Tuka e i Kapetanot, oficer na porane{nata Jugoslovenska narodna armija. Toj e vojnik, Srbin po nacionalnost, o`enet za Makedonka, so ~etiri deca i pettoto za koe otkrivaat deka e na pat. Edno od negovite deca, Dejan, za nesre}a na konzervativniot tatko - igra balet.

Po `estokata raspravija so majka mu, Pan~e zaminuva za Trst po {verc. Se vra}a pretepan od policijata koja i nego i Na}o gi uapsila. Oqa potkleknuva pod nastojuvawata na Mustaklijata i eden den tie izleguvaat vo kafeana. Tamu doa|a Tinka, inaku porane{na `ena na policaecot i pravi skandal, baraj}i mu pari za nivnoto devoj~e bolno od astma. Mustaklijata grubo ja odbiva. Taa krade pari od kasata na prodavnicata za {tofovi. Tinka ne mo`e da go izdr`i pritisokot i se besi.

Tokmu na denot koga na Veqo treba da mu ja dadat Medaqata za trud. Zaedno so Sime, negoviot {ef i prijatel vleguvaat no}ta vo du}anot. Veqo e gneven. Medaqa ne mu dale. Sime mu otkriva deka ne mu ja dadoa medaqata poradi "fleka vo `ivotot", za{to svoevremeno Veqo ne se soglasil so otporot na Tito i jugoslovenskite komunisti protiv Stalin i ruskata komunisti~ka partija, vo poznatiot "slu~aj na Informbiroto". Poradi toa bil podlo`en na postojano somnevawe od vlastite, a na neprekinato samodoka`uvawe od svoja strana. "[to stana so Qudive - gnevno izvikuva Veqo - svite od isti {tof bevme tkaeni, samo nekoj lo{o ne skroil!". Po raspravijata i soop{tuvaweto na `estokite vistini Veqo umira vo prodavnicata za {tofovi. Kapetanot i negovoto {est~leno semejstvo se selat vo Bosna i Hercegovina, "najjugoslovenskata republika kade{to mnogu ja sakaat JNA". Na}o go osloboduvaat od zatvor. Oqa se ma`i so Mustaklijata. Pan~e ostanuva so majka mu. Vraboten na mestoto od tatko mu, kako {ef na prodavnicata za {tofovi i samiot saka da kupi materijal za novo odelo.

Krugot odnovo se otvora...

Vo Skopje, site velat, se se smeni po Zemjotresot. Ottoga{ za`iveavme vo eden poizmenet, sogolen grad i vo eden po`estok, ottu|en `ivot. Vo koj postapno umiraa idealite, bezgri`nosta i nasmevkite, zaedno so blagorodnata naiva na edno pitomo vreme. Se stopija tradicionalnite vrednosti, iz~ezna stariot moral, umre maalskiot duh, se izgubi ~ove~kata solidarnost. Profiterskiot egoizam go istisna stariot altruizam. Se najdovme, ete, vo vreme vo koe vrednostite, namesto so ~ove~ka merka se merat so pari. Za razlika od porano.

"Svetulki vo no}ta" se novo avtorsko ~itawe na edna nostalgi~na prikazna, ostvarena najnapred vo scenario za televizisski film ("Skopski snovidenija"), potem vo novela ("Veqo"), eve sega i vo dramski tekst za teatarska izvedba. Vo me|uvreme na ovaa skopska prikazna od [eesettite i gi pridodadovme i pra{awata, za toa kao i koga po~na gubeweto na stariot duh, i ovaa `estoka sovremenost koja ne' bie po glava i koja ve}e ja ~uvstvuvame vo stomakot. Vo Skopje po ona Skopje se naseli prazninata.

Vo me|uvreme, zaedno so se' drugo, se smeni i poimot na nostalgijata. Da si nostalgi~ar sega zna~i da se se}ava{ ne samo na eden grad od minatoto, tuku na vremeto vo koe postoeja tradicionalnite, moralnite i ~ove~kite vrednosti. Da pi{uva{ nostalgi~arski tekst ne zna~i ve}e da taguva{ nad nevratot na edno vreme, tuku da se zamisluva{ nad negovite is~eznati ~ove~ki i eti~ki svetliti. Da gi sogleduva{ vrednostnite razliki so ova vreme vo koe definitivno ja od`iveavme na{ata prva nevinost. I vlegovme vo ova vreme vo koe nevinosta se bara vo nostalgi~nite se}avawa. Vo vrednostite {to postoeja vo minatoto.

A tie vrednosti sjaat vo svesta niz mno{tva obi~ni prikazni od nekoga{ `iviot, potoa zemjotresno izguben grad. Kako svetulki vo edna no}. Kako stari prikazni za lu|eto i strastite na edno vreme  privle~no po svojata prvi~na nevinost, no i razgoleno do negovite prvi opa~ini. Ovoj pat se vra}ame vo Skopje na 63-ta, vo vremeto na {lagerite, na duhot na mladosta, vedrinata i entusijazmot, na maalskata bezgri`nost, no i na vremeto na {u{kavcite doneseni od {verc, na prvite izneveri i pritaeni ~ove~ki drami. Toga{ vsu{nost zavr{uva{e edna epoha. Urnata so 26-to julskiot zemjotres. Kako vo ovoj tekst koj zapo~nuva na Denot na pobedata, a zavr{uva na Denot na porazot za site Skopjani. Vo edno travmati~no sovpa|awe vo koe se slu~ija dve zagubi: na eden grad so du{a, i na du{ata na eden grad.

Onoj na koj tragaj}i po pra{awata se se}avame so me{avina na vedrina, nostalgija, qubov i bolka. Na izgubeniot Grad na ~ove~kite vrednosti.

drama za Skopje od [eesettite

Kafeana "Kermez" vo skopskiot Gradski park

25 juli (petok) vo 23,oo ~asot, p r e m i e r a

i (sabota 26 juli) vo 22,oo ~asot, r e p r i z a

SKOPSKO LETO '97

DIREKCIJA ZA KULTURA I UMETNOST

S K O P S K O L E T O 97