Op{to za Radovi{
Op{ti karakteristiki
Povr{ina: 374.5
Broj na naselenie: 23150 `iteli
Klima: Sredozemno-kontinentalna
Son~evi denovi: 111.5
Radovi{ se nao|a vo jugoisto~niot del od republika Makedonija. Op{tinata Radovi{ gi zafa}a podno`jeto na planinata Pla~kovica i severniot del na strumi~kata kotlina. Pokraj Radovi{ se protega isto~nata magistrala odnosno patot [tip - Strumica.Toj pat e i osnovna komunikacija so drugite delovi od dr`avata.
So novata teritorijalna podelba na Republika Makedonija teritorijata na op{tina Radovi{ e zna~itelno smalena. Od biv{ata op{tina Radovi{ se odvoija dve novosozdadeni op{tini: Kon~e i Podare{. Kako administrativni centri ovie op{tini doprva treba da za`iveat. Nivnata ekonomija, komunikacii, telekomunikacii, obrazovanie, zdravstvo i drugi aktivnosti za za`ivuvawe na edna lokalna samouprava se organski povrzani i vo mnogu zavisni od op{tinata i gradot Radovi{.
Lokalnata samouprava se sostoi od neposredno izbran Gradona~alnik i neposredno izbran sovet na op{tina Radovi{.
Edna od najva`nite zada~i na lokalnata samouprava e ureduvaweto na gradot i za{titata na okolinata. Gradona~alnikot Kir~o Susinov i negovite sorabotnici kako i sovetot na op{tina Radovi{ vo toj smisol poka`aa dosega nezabele`ani aktivnosti vo ureduvaneto na gradot i okolinata. Isto taka zna~aen e brojot i na drugite aktivnosti vo poleto na kulturata, sportot, izdava~kata dejnost, obrazovanieto i niza drugi aktivnosti {to go pravat sekojdnevniot `ivot posodr`aen, poaktiven i pointeresen.
Vo Radovi{ `iveat voglavno makedonci i del od turskoto nacionalno malcinstvo. Vo op{tina Radovi{ nikoga{ ne se zabele`ani etni~ki konflikti ili pojavi na etni~ka netolerancija.
Naselenieto se zanimava delumno so zemjodelie, a del e vrboten vo stopanskite i vonstopanskite dejnosti. Samovrabotuvaweto e vo podem no zasega se sveduva na sitna trgovija i zanaet~iski uslugi i mnogu mal del vo zdravstvoto i drugi dejnosti {to baraat visoki kvalifikacii i obrazovanie. Zemjodelieto e dopolnitelna dejnost za mnogu familii. Formalnata pa i neformalnata nevrabotenost, kako i vo celata dr`ava, dostignuva zagri`uva~ki razmeri.
Kako naseleno mesto Radovi{ datira u{te od sredniot vek kade {to so istoto ime se spomnuva vo Gramotata na vizantiskiot imperator Vasilij II od 1019 godina. Severno od dene{en Radovi{ vo mesnosta Isar se nao|at ostatoci od srednovekovni yidini. Za `al, na ovoj lokalitet ne se vr{eni nekoi zna~ajni arheolo{ki istra`uvawa.