Se nao|ame pred edna skriena kutija, pred nas ima dolga masa, svetlinata e slaba i vo poluosvetlenata sala ti{inata vibrira i naizmeni~no se zamenuva so {epotot koj doa|a od publikata. Akterite se podgotveni. Kostimite mirisaat na izgoreno, licata im se napnati, kruti i kr{livi. Prviot glas go se~e vozduhot kako so no`. Prostorot za igra se koncentrira i pretstavata po~nuva. 

Tirza e sprotivstavuvawe na teatarot so psihoanalizata, koe na gleda~ot  mu pru`a vrska me|u scenata i fantazmata, re`ijata i konstrukcijata, teatarskiot ~in i primitivnite sceni. Ovoj pat interesot na Pograjc e sosredoto~en na samata su{tina na teatarot. 

Tirza e paradoksalna operacija koja istovremeno vospostavuva dva komplementarni tekovi: metamorfoza i gluma. Akterot deluva kako vo stvarnosta da `ivee vo nekoe drugo telo. Od taa po~etna ramka, koja bukvalno zna~i: Ova sum jas, vedna{ potoa so ednostavno dvi`ewe signalizira: Jas sum nekoj drug. Akterot od svoeto bitie preo|a vo drugo. Dvi`ewata, glasot i teloto mu begaat i i pripa|aat na ulogata, na likot, ~ija manifestacija e poinakva od negovata. Vo Tirza nema direktna teatarska identifikacija, taa e pretstavena kako metamorfoza (premin na eden oblik vo drug). Robert Abirached vo Krizata na likot vo moderniot teatar ovaa teatarska transformacija ja objasnuva so specifi~na dramska postapka. Dramaturgot ne pi{uva tekst, tuku repliki za likovite. Teatarskata pretstava "mu nudi na gleda~ot dvojnici na likovite, koi ne se nitu akterite nitu samite likovi". Akerite vo Tirza ne gi o`ivuvaat dramskite likovi tuku im go nudat svoeto posredstvo.