 Minatiot
vikend, na 6 i 7 mart, premierno se izvede koprodukcijata na Cankarjev
dom i Vitkar pod naslov Melanholi~ni misli.
Koreografijata, ~etvrti
proekt na Branko Poto~an, e inspirirana od pesna na slovene~kiot poet Dragomir
Kete. Toa e prikazna za samoubistvo, smestena vo sovremenoto urbano opkru`uvawe
so site negovi pritisoci i stresot na `iveewe vo edno natprevaruva~ko op{testvo.
"Drvoto go prifati i toj ve}e ne e saSega visi od negovata kro{na".
Slikite na samouni{tuvawe
i samoubistvo se odvivaat so eden brz pogled vrz bespomo{niot poedinec
od edna i op{testvoto od druga strana. Vo prvata scena, tan~erite pravat
krug okolu eden od niv a potoa scenata se pretvora vo urbana vrvulica.
Figurata na biznismen so mobilen i crna aktovka koj po potreba odi i po
tavanot ili yidovite, go pretstavuva slepoto borewe za materijalni dobra;
sproti nego e zaneseniot umtnik koj ja pi{uva pesnata na Kete na yidot.
Tretiot lik e ~ovek koj se bori protiv represijata dodeka se obiduva da
gi izbegne site pre~ki koi ne udiraat so seta sila ako za moment ni popu{ti
koncentracijata....Na kraj site mu se pokoruvaat na povikot od drugiot
svet i site se besat vo svojot svet, visej}i po ja`iwa/~ar{avi. Brzoto
tempo na `ivot se gleda vo dvi`ewata na tan~erite; tie se sporadi~ni, brzi,
grubi i nasilni no i humani. Nivnata tehnika i rekvizitite se tipi~ni za
Fourklor, koreografijata e jasna i neoptovarena so odnapred opredelena
tehni~ka forma. Rekvizitite (ja`iwa, ~ar{avi koi visat od tavanot) lesno
mo`e da se sfatat kako fizi~ki predmeti ili ramki so simboli~na sodr`ina,
kako nevidlivi lanci, ja`iwa i pre~ki koi se sepak sekoga{ prisutni za
da bidat sovladani. Muzikata, sajber trip hop, kostimite i svetloto se
isto taka relevantni za temata.
Najdobrite kvaliteti
na ovaa produkcija, umniot koncept i nepateti~noto, ne`no melanholi~no
raspolo`enie koe iskri so humor, ne dozvoluvaat da se somnevame vo sposobnosta
i poznavawata na site od grupata ~ija nova koreografija nudi eden izvonredno
otvoren, neograni~en i neizobli~en pogled na ~ove~kata nesre}a. Tretiraweto
na samouni{tuva~koto odnesuvawe vo op{testvo koe vo koe procentot na samoubistva
e me|u najvisokite vo Evropa, e socijalno relevanten ~in koj ne treba da
se sfa}a lesno so ogled na toa kolku lesno toj se stereotipizira. Melanholi~nite
misli funkcioniraat na pove}e nivoa: na nivo na realnost i vo kontekstot
na `ivot-son, letaweto. Crnata mre`a koja bezbedno ja oddeluva publikata
od scenata, sozdavaj}i iluzorno postoewe na nivnata "samoubistvena realnost"
i "na{iot svet", be{e pu{tena vrz publikata zaedno so ja`iwata na krajot
na pretstavata. Granicata sekoga{ e zamislena zatoa {to vo realnosta taa
ne postoi. ^estitki do grupata za ovaa izvonredna pretstava i da se nadevame
deka }e ima i drugi.
Tatjana Greif (Dnevnik,
11 mart 1998)
|
