 |
Prevod:
Bogomil Guzel
Scenografija: Valentin
Svetozarev i Vlado \orevski
Kostimi: Blagoj Micevski
Muzika: grupa “Anastasija”
Koreografija: Sowa Vuki~evi}
Me~uvawe: Jurij Kuznecov
Dizajn na svetlo: Kire
Stavrevski |
Ulogi:
Hamlet: \or|i
Jolevski
Klavdij: Kiril
Ristoski
Gertruda: Iskra
Veterova
Polonij: Vladimir
Svetiev
Ofelija: Yvezda
Angelovska
Laert: Visar Vi{ka |
Rozenkranc: Risto Gogovski
Gildernstern: Biljana
Dragi~evi}
Grobarot: Dimitar
Zozi
Prv akter: Rubens
Muratovski
Vtor akter : Nikola
Kumev
Prva akterka : Jelena
Mijatovi}
Vtora akterka: Olivera
Arizanova |
Kolektivot na Dramskiot
teatar- Skopje pretstavata "Hamlet" mu ja posvetuva na golemiot akter i
vqubenik na {ticite {to `ivot zna~at, na Taliiniot sin, Nenad Stojanovski.
Eden den vo na{ata oreova
lu{pa blesnuva prosvetlenieto i vo taa komprimirana ve~nost go gledame
se ona {to bilo i se ona {to }e bide. Toa e Vremeto od onaa strana na bolkata,
na stradanieto-toa e vremeto na tajnata kade se se stopuva vo ne{to nevidlivo
i trepetlivo kako smrtta. Vo nea, vo taa edinstvena to~ka so namerliva
energetska mo} se slu~uva na{iot "Hamlet". Taa se slu~uva edna{ i nikoga{
pove}e, vo nea e se sodr`ano i se e nebesno veli~enstveno i Qubovta i Omrazata
i Razumot i Strasta i Napred i Nazad i da se bide i da ne se bide.
\or|i Jolevski e Akterot.
Akerot e Hamlet, a Hamlet e [aman. Zaedni~ko za site niv e toa {to se osmeluvaat
da patuvaat gore-dolu niz kosmi~kite ramni.
"Da se bide ili da ne
se bide" e golemoto pra{awe na sekoj Akter, koj vistinito, {amanisti~ki
gi odboluva "tu|ite" rani.
Toj gi pominuva Isusovite
pati{ta na stradanie se dodeka ne stigne do otkorvenieto. Od tuka Akterot
vleguva vo Ozra~eneta zona na duhot! Sakame da ja preispituvame okultnata
i oniri~kata priroda na teatarskiot govor. \or|i, Akterot, Hamlet go razbuduva
mitskoto vreme i go pretvora vo istorisko, ja odigruva svojata drama “snovej}i
me|u neboto i zemjata” i vo Poslednata slika vsu{nost ja prepoznava prapo~etnata
mitska slika na Kosmosot nare~en [ekpspir.
Se po~nuva od edna deziluzija,
koja li~i na iluzija, odnosno od iluzija koja li~i na deziluzija. Tamu
nekade, vo unijata na tie dvet nivoa na svesta, \or|i se obiduva da vleze
vo sferata na Tajnata. Akterot vo kosmi~kata dimenzija na likot, a Hamlet
se obiduva da najde odgovor na pra{aweto: "Sakam li da umram spiej}i?"
Dali Hamlet umira spiej}i?
Dodeka preminuva vo prostorot
odbele`an so duhot, vo negovata memorija se ni`at slikite izvle~eni od
Zaboravot i zatoa negovite sliki se zamagleni, nekoga{ meki i sonovni-
nekoga{ ostri i grubi, nekoga{ kako akvarel-nekoga{ kako grafika.
Mo`e li da se preraska`e
i da se naslika `ivata svetlina koja juri i gi vpiva du{ite vo svoite prostranstva,
mo`e li da se preraska`e Smrtta? Odgovorot na golemoto Hamletovsko Pra{awe
e: NEKA BIDE.
Vlado Cvetanovski |
