Za da moze da go citate tekstot na kirilica na Vasiot sistem instalirajte go ovoj font
Biomehani~kiot sistem na Vsevolod Emilevi~ Mejerhoqd mo`e da se definira
ne samo kako na~in na akterska podgotovka i scensko izrazuvawe, tuku i od aspekt (ne do
kraj zaokru`en, me|utoa, sepak, dovolno opredelen) na globalen teatarski sistem. Pritoa,
treba da se ima na um opredelbata na Aleksej Aleksandrovi~ Gvozdev, koj, zboruvaj}i za teatarski
sistem, misli na "odnosite me|u dramaturgijata, scenata, akterskata igra i
gleda~ite". Tokmu me|u odnosite na ovie ~etiri elementi: scenskiot prostor,
publikata, akterskata igra i dramskiot materijal, nadopolneti so re`iserot i negovata
uloga kako kreativen sublimator na prethodnoto, se izrazuvaat i glavnite odliki na
tvore{tvoto na Vsevolod Emilevi~, pa vo tie ramki i teorijata na biomehanikata. Me|u
prvite teoretski i prakti~ni novini {to Mejerhoqd gi vovede vo svojot re`iserski rakopis,
imeno, e prestrukturiraweto na scenata, razbivaweto na scenskiot prostor i napu{taweto na
"kutijata bez ~etvrtiot yid". Negovata reforma na scenata po~nuva so metodot na stilizacija,
objaven za vreme na rabotata vo Teatar-Studioto. Stilizacijata go doveduva Mejerhoqd do
"re{avawe na postavkata so povr{ini", odnosno, do eliminirawe na kulisite i
postavuvaweto na akterot, kako glavno izrazno sredstvo na teatarot, na "fon". So
ova po~nuva destruktuiraweto na scenskiot prostor, nasleden od stariot teatar, onoj teatar
{to Aleksej Gvozdev go narekuva "teatar na epohata na Renesansata", i, koj, me|u
drugoto, ja promovira scenata-kutija. Destruktuiraweto na scenata nu`no doveduva do
razbudenoto interesirawe na Mejerhoqd kon teatarskite sistemi, oslobodeni od
scenata-kutija, poto~no, kon teatarot na epohite pred Renesansata, glavno, {panskiot
teatar, commedia dell'arte i, se razbira, anti~kiot teatar: "Ako Uslovniot teatar
saka uni{tuvawe na dekoraciite (...) ne saka rampa, (...) ne vodi li takviot teatar kon
obnovuvawe na anti~kiot teatar? Da. Anti~kiot teatar, spored svojata arhitektura, imeno, e
onoj teatar, koj go sodr`i seto ona {to mu e potrebno na na{iot dene{en teatar: nema
dekoracii, prostranstvoto ima tri dimenzii (...) Anti~kiot teatar so negovata
ednostavnost, so mestata za publika vo forma na potkovica, so orhestrata, e edinstveniot
teatar {to mo`e da go prifati raznoobrazniot repertoar: 'Pana|ur' na Blok, '@ivotot na
~ovekot na Andreev', tragediite na Meterlink...." Razbivaweto na scenata, prakti~no
zapo~nato vo Teatar-Studioto, a teoretski obrazlo`eno vo statijata "Kon istorijata i
tehnikata na teatarot", kulminira so konstruktivisti~koto re{avawe na
"Velikodu{niot rogonosec" i "Smrtta na Tarelkin". Scenata vo ovie dve
pretstavi ne samo {to ne nalikuva na renesansnata kutija, tuku e do krajni granici
dinamizirana i stavena vo funkcija na pretstavata. Taa e maksimalno ogolena, na nea se
ostaveni samo elementite, koi mu ovozmo`uvaat na akterot da ja predade svojata umetnost.
Zna~i, vo dvaesettite godini, Mejerhoqd, kone~no, go realizira ona za {to me~tae{e vo
1912, koga ja objavi "Kon istorijata i tehnikata na teatarot": predmetite na
scenata ve}e ne pretstavuvaat mise en scène, tuku svoevidna nadgradba na
akterskoto telo i na dvi`eweto na akterite. Taka, krilata na veternicata vo
"Velikodu{niot rogonosec" se vrtat vo to~no opredeleni momenti, akterite
intenzivno pominuvaat niz ma{inata za melewe meso vo "Smrtta na Tarelkin",
skalite vo "Rogonosecot" se trodimenzionalno prodol`enie na prostorot za igra.
Povrzana so pra{aweto na re{avaweto na scenskiot prostor e i igrata so svetloto. Mejerhold
e eden od prvite re`iseri vo HH vek, koj svetlosnite izvori gi premestil od scenata vo
parterot. U{te pove}e, Mejerhoqd ulogata na svetloto, igrata so svetloto, ja podignuva na
nivo ekvivalentno na ulogata na muzikata i ritamot vo pretstavata: "Svetloto na
gleda~ot treba da deluva kako muzikata. Treba da postojat taktovi na svetlinata,
partiturata na svetloto mo`e da se konstruira po principot na sonatata."
Razbivaweto na "scenata kutija" vo teatarskiot sistem nu`no voveduva u{te eden, za Mejerhoqd mo{ne biten element - gleda~ot. Ve}e ne postoi zamisleniot yid na sobata {to scenata ja oddeluva od parterot. Akterite ne samo {to ne se obiduvaat da igraat "kako da se sami", tuku, naprotiv, od niv se bara vo sekoj moment da bidat svesni za reakciite na publikata: "Osobenost na akterskoto tvore{tvo (za razlika od tvore{tvoto na dramaturgot, re`iserot ili drugi umetnici) e toa {to tvore~kiot proces se odviva pred o~ite na gleda~ite. Kako rezultat na toa, akterot so gleda~ot se nao|a vo opredeleni odnosi, odnosno, akterot go stava gleda~ot vo situacija na rezonator, koj reagira na site projavuvawa na negovoto majstorsto. I obratno - registriraj}i go svojot rezonator (gledali{teto), akterot momentno reagira, so posredstvo na improvizacijata, na site barawa {to proizleguvaat ottamu (od gledali{teto). Spored cela redica znaci ({um, dvi`ewe, ka{lawe, smeewe itn.) akterot mora, bez gre{ka, da go opredeli odnosot na gleda~ite kon pretstavata." Na toj na~in, spored Mejerhoqd, }e se postigne celta: "da se vladee so publikata za da ne ostane nitu eden ramnodu{en ~ovek". Na publikata, na nejzinite reakcii i nejziniot sostav treba da misli i re`iserot, pri koncipiraweto na pretstavata: "Re`iserot, {to ja podgotvuva pretstavata, ako ne vodi smetka za gleda~ot, pravi ogromni gre{ki..." Za da mo`e da se postigne vakvoto barawe, Mejerhoqd smeta deka "pred sè, gleda~ot treba da se razmesti taka, vo nego silno da vleguva 'ritamot' na pretstavata." Zatoa se voveduva prosceniumot, kako najdobro sredstvo preku koe se postignuva celta. Prosceniumot za Vsevolod Emilevi~ e most me|u scenata i publikata, na~in publikata da se vlee vo pretstavata. Iskoristuvaweto na prosceniumot, vsu{nost, negovoto redizajnirawe ne samo {to }e ì dodeli nova uloga na publikata, tuku se pretvora vo u{te edno sredstvo vo kone~noto uni{tuvawe na scenata-kutija. Spored Vsevolod Emilevi~, arhitekturata na renesansniot teatar, so podelbata na parter, balkoni, lo`i, ne odgovara na su{tinata na teatarot, bidej}i gleda~ot e otstranet od pretstavata. Vakvata podelba e nepogodna i poradi razli~nite agli od koi publikata go sledi ona {to se slu~uva na scenata. (Da potsetime deka vakvoto gledawe, izrazeno vo 1934, korespondira so sistemite na teatar-triagolnik i teatar-prava za koi Vsevolod Emilevi~ zboruva vo 1912-tata. Ne naprazno vo teatarot-triagolnik gleda~ot e nadvor od triagolnikot, dodeka vo teatarot-prava publikata e ve}e integrirana vo teatarskiot sistem. Opredelbata na Mejerhoqd e teatarot-prava, so mo`nostite {to mu gi dava na re`iserot pri potenciraweto na uslovnosta, kako prirodno svojstvo na scenskata umetnost). Za da se izbegne, od edna strana, vakvoto delewe na publikata, i istovremeno, gleda~ot da se "vlee" vo pretstavata, Mejerhoqd, vo prv red, predlaga "scenata-kutija da bide uni{tena. Prviot napad na nea go napravija onie koi dlaboko vo gledali{teto go izdol`ija prosceniumot. (...) Noviot teatar (...) nema da ima scena-kutija; ostanuva samo prosceniumot, na koj }e se odviva dejstvieto. Vo anti~kiot teatar toa mesto se narekuvalo orhestra. Orhestrata mo`e da bide kru`na, ~etiriagolna, triagolna, elipsovidna, seedno. Nejzinata forma se odnesuva na kompoziciskite zada~i {to pred sebe gi postavil re`iserot, koj e avtor na celiot proekt," }e naglasi toj.
Burni reagirawa kaj sovremenicite na Vsevolod Emilevi~ predizvika negovoto sfa}awe na dramatur{kiot materijal. Imeno: dramatur{kiot materijal, a ne dramaturgijata! Se raboti za materijal {to re`iserot }e go oblikuva spored svoite potrebi, vo zavisnost od zamislenata struktura na pretstavata i od sopstvenata teatarska estetika. Vo ovaa to~ka mo`e da se zabele`i drasti~nata disonantnost vo stavovite na raniot Mejerhoqd so negovata rabota vo zreli godini. Dodeka vo 1912-tata toj smeta{e deka "noviot teatar izrasnuva od literaturata", desetina godini podocna Vsevolod Emilevi~ nema vreme da ja ~eka dramaturgijata {to odgovara na negoviot teatar, pa "toj sam ja prezede inicijativata i so svoi, sopstveni, teatarski sredstva se zafati da vlee nov duh vo staroto telo". Pra{aweto za prvenstvoto vo odnosot dramski tekst-teatar kaj Mejerhoqd, ednostavno, ne postoi: sè e podredeno na teatarskiot izraz vo celina. Zatoa, bez kompleksi, vo 1924 "[uma" od klasikot Ostrovski ja razbiva na 33 epizodi, naru{uvaj}i gi na toj na~in site "pravila na dobro odnesuvawe" i po~ituvawe na ruskata klasi~na dramaturgija. Moskva i celata teatarska Rusija e skandalizirana vo 1926, koga "Revizor" na Gogoq e celosno izmenet. Mejerhoqd ja prerabotuva komedijata na Gogoq, isfrla celi sceni, od dva lika pravi eden. Rezultat: Vsevolod Emilevi~ sozdava pretstava vo koja od Gogoq ostanuva mnogu malku, no zatoa postojano prisuten e re`iserot - Mejerhoqd. Ne popusto Vsevolod Emilevi~, eksplikacijata na "Revizor", }e ja po~ne vaka: "Te{kotijata na ovaa pretstava se sostoi vo toa {to, kako i drugite sli~ni piesi, taa e naso~ena kon akterot, a ne kon re`iserot." Nesporno e za Mejerhoqd pra{aweto koj treba da gi dr`i site konci na slo`eniot teatarski organizam. Tokmu zatoa, Masterot (me|u drugoto i preku intervencii vo tekstot) treba da "sozdade takva situacija koja (za akterot) bi bila najlesna, koja }e mu ovozmo`i igrata da ja predade bez nikakvi ote`nuvawa." Vakviot pristap na re`iserot mu dava mo`nost da go modelira tekstot i na toj na~in dramatur{kiot materijal da go prisposobi na sopstvenite teatarski i estetski potrebi i principi. Istovremeno, re`iserot, pri izborot na piesata, ne e ve}e ograni~en so dramatur{kite ili literaturnite vrednosti na tekstot. Ednostavno, mo`e da se zeme i dramski materijal so nizok kvalitet i da se preraboti. Ograni~uvaweto, vo ovoj slu~aj, e povrzano samo so kreativnite dostreli na re`iserot i trupata.
Kone~no, dojdovme i do ~etvrtiot osnoven element na teatarskiot sistem na Mejerhoqd: akterot. Pred da gi rezimirame stavovite na Vsevolod Emilevi~ za akterot i akterskata igra, nakratko }e se zadr`ime na specifi~niot odnos akter-re`iser vo teatarskata koncepcija na Mejerhoqd. ^esto, vo razli~ni vremiwa i na razli~ni mesta, Mejerhoqd go opredeluva akterot kako glaven, osnoven element na teatarskata pretstava. Na prv pogled, vakvata opredelba se kosi so proklamiraniot stav deka teatarot na Vsevolod Emilevi~ e re`iserski teatar, sistem vo koj re`iserot e glavniot avtor na pretstavata. Samo navidum. Imeno, dokolku za Vsevolod Emilevi~ akterot e centralnata figura vo teatarot, toj e samo "medium", koj pred publikata gi predava ideite na re`iserot. Tokmu zatoa, vo edno svoe obra}awe, Mejerhoqd akterite }e gi nare~e "`ivi pretstavnici na re`iserskata ideja". Se razbira, za da bide akterot uspe{en, treba da poseduva (vo golema mera) kreativnost, za da mo`e niz sopstveniot tvore~ki filter da gi provle~e upatstvata na re`iserot. Spored Vsevolod Emilevi~, zada~ata na re`iserot e "oddelnite elementi na pretstavata, oddelni likovi, sekoe del~e, da gi sublimira vo organsko edinstvo, vo soglasnost so svojata op{ta ideja za pretstavata vo celina." Od druga strana, zada~ata na akterot e, prezemaj}i gi oddelnite re`iserski idei {to se odnesuvaat na negoviot lik, niv da gi propu{ti niz sopstveniot kreativen filter i da ì gi predade na publikata. Osnovno pra{awe {to ovoj trud go razgleduva e na~inot na toa predavawe, poto~no, na~inot na akterskata igra i podgotovkite za taa igra.
Biomehanikata {to ja koncipira Vsevolod Emilevi~ istovremeno e i specifi~en akterski trening, no i na~in na akterska igra, sè so cel na scenata da se realizira osnovnoto barawe na Mejerhoqd, barawe {to toj go postavuva u{te vo 1905, vo Teatar-Studioto, i ne se otka`uva od nego sè do apseweto vo 1939: plasti~nosta na akterot, negovata sposobnost preku teloto (svesno kontrolirano!) i dvi`eweto, da ja predade sopstvenata kreacija: "Tvore{tvoto na akterot se projavuva vo dvi`ewata na koi, so posredstvo na "vozbudata", im se pridava blesok, koloritnost i sposobnost da se zarazi gleda~ot". Biomehani~kiot sistem, spored Mejerhoqd, "ne e teatarski sistem, ne e specifi~en trening, toa e del od ve`bite vo oblasta na kulturata." Sepak, toj trening napolno se vklopuva vo teatarskiot sistem na Mejerhoqd, koj bara akterot da bide sovr{ena ma{ina i do krajni granici da go iskoristi materijalot so koj se pretstavuva pred publikata - sopstvenoto telo: "Materijal na akterskata umetnost e ~ovekovoto telo, t.e. torzoto, ekstremitetite, glavata i glasot. Pri izu~uvaweto na svojot materijal, akterot ne treba da se potpira na anatomijata, tuku na mo`nostite na teloto, kako materijal za scenska igra."
Biomehani~kiot na~in na trenirawe na akterskoto telo poa|a od principite na tejlorizacijata na dvi`ewata. Teorijata na Frederik Vinslou Tejlor za otfrlawe na site odvi{ni dvi`ewa pri rabotata, za da se postigne pogolema produktivnost i efektivnost na trudot i da se namali tro{eweto na fizi~kata sila na rabotnikot, korespondira so eksperimentite na Mejerhoqd vo teatarot i so negovoto barawe akter koj }e odgovori na tie eksperimenti. "Vo rabotnite procesi mo`no e ne samo pravilno da se rasporedi vremeto na odmorot, veli Mejerhoqd vo edno svoe izlagawe, tuku potrebno e da se najdat takvi dvi`ewa pri rabotata (kurzivot na Mejerhoqd - M. P.), so koi maksimalno }e se iskoristi seto rabotno vreme (...) Ova napolno se odnesuva i na akterot na idniot teatar." Delot {to Mejerhoqd go potcrtal vo ovaa izjava, prakti~no, e sublimat na teorijata na Tejlor. Sepak, Vsevolod Emilevi~ ne mo`e vo svoite kreativni barawa da se svede na obi~en poddr`uva~ na tezata ~ovek-ma{ina, popularna vo Sovetska Rusija vo godinite po Oktomvriskata revolucija. Nesporno e deka toj go prifa}a akterot kako svoevidna ma{ina (eden od principite na biomehanikata veli: 'teloto e ma{ina, rabotnikot - ma{inist'), so edna korekcija, mo{ne zna~ajna, ovozmo`uvaj}i mu na akterot vo svojata igra da ja zadr`i kreativnosta. Toa e stavot za dvojnosta na akterot. Imeno, trgnuvaj}i od stavot na Koklen Postariot deka akterot e i tvorec i materija za tvore{tvo, Mejerhoqd }e zabele`i: "Vo sekoj akter, koj pristapuva kon rabota nad ulogata, kako da se nao|aat dvajca: eden od niv e toj, fakti~ki postojniot akter, telesen, koj se podgotvuva da ja realizira (scenski da ja prika`e) doverenata uloga - A1 i vtoriot, koj, sè u{te, ne postoi, kogo akterot se podgotvuva vo gotov vid da go prati na scena - A2. A1 se odnesuva kon A2 kako kon materijal nad koj treba da raboti. Pred sè, A1 treba da go vidi A2 na scenskoto prostranstvo, bidej}i jasno e deka igrata na akterot se nao|a vo ogromna zavisnost od goleminata na scenata, nejzinata forma itn." Na vaka strukturiranata koncepcija na akterskata umetnost se nadovrzuva i potrebata od "reflektorno vozbuduvawe", kako neophodno svojstvo na akterot. Za Mejerhoqd, "vozbuduvawe e sposobnost so ~uvstva, so dvi`ewa i so zborovi da se predade odnadvor dobiena zada~a. (...) Koordiniranite projavuvawa (manifestirawa) na reflektornoto vozbuduvawe, vsu{nost ja pretstavuvaat akterskata IGRA." Nakratko, akterot-tvorec (vo terminologijata na Vsevolod Emilevi~ - A1) sosema svesno, so pomo{ na svoite predznaewa, mo`nosti, fizi~ki sposobnosti i, sekako, vo soglasnost so koncepcijata na re`iserot, go oblikuva materijalot {to mu e na raspolagawe, vo prv red, sopstvenoto telo. Tokmu vo ovoj moment se pojavuva potrebata od biomehanikata i nejzinite principi, kako na~in na akterski trening, vo prv red, no i kako princip na scenska igra, koj, treba da se podvle~e, vo svoite krajni granici bil primenet samo vo nekolku pretstavi (pred sè, vo "Velikodu{niot rogonosec" i vo "Smrtta na Tarelkin"). "Rogonosecot", od toj aspekt, mo`ebi, e najekstremna pretstava na Mejerhoqd, no kako {to }e re~e i samiot Vsevolod Emilevi~, "Velikodu{niot rogonosec" "treba{e da gi pretstavi osnovite na novata tehnika na igrata vo nova scenska situacija", odnosno, doveduvaj}i ja igrata na akterite do krajni granici na eksperimentot, vo praktikata da gi proveri teoretskite premisi na Mejerhoqd i negovite sorabotnici.Biomehanikata na odreden na~in vo sebe gi sublimira teoretskite postavki za koi pogore zboruvavme. Spored Vsevolod Emilevi~, "ako raboti vrvot na nosot - raboti celoto telo." So ova se prodol`uva tradicijata na potcrtuvawe na potrebata akterot "da se gleda sebesi" na scenata, odnosno, naglasuvaweto (u{te edna{!) za akterot kako obedinuva~ i na sozdavaweto i na materijalot na toa sozdavawe. Od vakviot stav proizleguva i potrebata akterot da bide sposoben za "koordinacija vo prostranstvoto i na scenata, sposobnosta da se najde{ sebe vo masovnoto te~enie, mo`nosta za prisposobuvawe i sposobnosta rastojanijata me|u akterite na scenata da se opredeluvaat od oko." Ovie kvaliteti akterot treba da gi ima za da mo`e maksimalno da se strukturira celata pretstava, za da mu se otvori mo`nost na re`iserot (kone~niot sublimator na tvore{tvoto na site u~esnici vo teatarot) do najmali sitnici da ja isplanira postavkata i tekot na pretstavata.
Treba da se ima predvid deka celata koncepcija na akterskata igra, na voveduvaweto na biomehanikata vo teatarot, za Mejerhoqd, e samo postojan obid da se definira teatar {to }e se navrati na korenite na teatralnosta, {to }e ja promovira vrodenata uslovnost na teatarot kako princip na rabota. Bez ogled na varijaciite vo negovoto tvore{tvo, pa, mo`ebi, duri i na verbalnite protivre~nosti i nedoslednosti, tvore{tvoto na Mejerhoqd e naso~eno, vo tekot na re~isi ~etiriesetgodi{nata rabota, kon edna edinstvena cel: vo teatarot da ne bide kako vo `ivotot.