Za vreme na burnite debati za spongiformnata encefalopatija kaj kravite
(bovine spongiform encephalopathy,
BSE), raznoglasni diskusii i te{ki odluki,
na 22 mart 1996 se pojavi na CNN
International eden apel od edna Britanska
gospo|a farmer, so barawe da se ~ue i ispita sekakvo mnenie i sugestija
za bolesta {to gi pogodila, so cel da se napravi obid da se nadmine sega{nava
govedska kriza vo zemjata. Naskoro potoa, istoto barawe be{e povtoreno
na SKY News (London)
i od Britanskiot Minister za agrikultura. Ova soop{tenie e eden obid da
se odgovori na pokrenatite barawa i apeli.
So ~uvstvo za itnost, predlo`ena e slednava skromna sugestija
za edna nau~na studija so prakti~ni celi. Pred bilo kakvo masovno uni{tuvawe
na govedata da po~ne, da se napravi obid za sproveduvawe na edna mo`na
preventivna eksperimentalna akcija protiv bolesta, BSE, vo Obedinetoto
Kralstvo, [vajcarija, ili druga evropska zemja pogodena od ovaa bolest
kaj kravite. Baziraj}i se na poedini rezultati od edna eksperimentalna
studija (1), bolesta na "ludite kravi" potencijalno bi mo`ela da se dr`i
pod kontrola so preventivna administracija na Prostaglandini (PG). Prostaglandinite
se edna grupa od najaktivnite hormonalni supstanci vo prirodata, i poznati
po toa {to se prisutni vo najgolem obim vo seminalniot fluid na lu|eto
i `ivotnite.
O~ekuvanite rezultati od preventivnata akcija, kako i kriteriumite za eden
uspe{en preventiven tretman na zdravite kravi so prostaglandini, vo eden
kus vremenski period, verojatno od dve do pet godini, bi bila zna~itelna
redukcija na incidencijata na bolesta kaj kravite, od 12,000 slu~ai zabele`ani
vi 1995 (2) do mo`ebi polovinata slu~ai ili pomalku vo slednata i do ponatamo{no
namaluvawe na novite slu~ai do iskorenuvawe na bolesta vo narednite godini
na prodol`enata akcija. Preventivnata intervencija za kontrola na bolesta
kaj kravite bi mo`ela da se pokrene vedna{, vo bliska sorabotka so veterinarnite
ustanovi i stru~waci i drugi Britanski nau~nici.
Na kuso, pome|u 1988 i 1994, spomenatata eksperimentalna studija za preventiven
tretman na mamarnite i vnatre{ni lezii kaj mali laboratoriski `ivotni,
se pokrena i se sprovede pri Medicinskiot fakultet na Kuvajtskiot Univerzitet,
vo sorabotka so pove}e istra`uva~i (od koi eden be{e od Anglija). Celta
na studijata, na edna kolonija od 300 `enski i 110 ma{ki Vistar staorci
be{e da se pru`at eksperimentalni pokazateli za poddr{ka, ako toa be{e
mo`no, na retrospektivno testiranata hipoteza za ulogata na (nedostigot)
na semenskite faktori vo etiologijata na rakot na dojkata i za potencijalot
za prevencija na bolesta kaj ma`enite Amerikanski `eni (3). Naodite na
eksperimental-nata studija ja potvrdija postuliranata pri~insko-posledi~na
vrska na nedostigot na semenskite faktori (voglavno poradi upotrebata na
kondom) i razvojot na rakot na dojkata, kakvi {to bea prika`ani pokazateli
vo prethodnite terenski, ekolo{ki, i korelativni studii za testirawe na
hipotezata vo rakot na dojkata. Imeno, bidej}i e poznato deka rakot na
dojkata ne e slu~ajna ili samo lokalna bolest, tuku e sistemna bolest,
so nepotpolno i lo{o definirana sostojba na hormonalna disfunkcija i nespecifi~en
karcinogen proces, namerata na eksperimentalnata studija be{e isto taka
da gi uto~ni i kvantifikuva site antecedni (prethodni) nastani kako i drugi
-degenerativni i neoplasti~ni manifestacii kaj laboratoriskite `ivotni.
Za vreme na prvite nekolku meseci na randomiziraniot experimentalen opit,
eden broj na `enki `ivotni, okuly sedum, vo dve eksponirani grupi (so vkupno
100 `enki), po~naa da se dvi`at vo krugovi, oslabeja, stanaa nemirni i
bolni, {to seto potsetuva{e na sostojbata na spongiformna encefalopatija
kaj kravite. Prviot slu~aj na pretpostavenata encefalopatija kaj pseudo-pregnantnite
staorci be{e observiran rano, u{te vo tretiot mesec od 13-mese~nata observacija.
Nitu hormonot za rast nitu drug egzogen hormon be{e upotrebuvan za indukcija
na BSE-sli~nata sostojba. Drugi posledovatelni slu~ai na `enski `ivotni
{to se dvi`ea vo krug, bez red, so istegnata i svrtena glava nadolu, bea
izolirani i ponatamu sledeni, no umiraa naskoro. Incidencijata i smrtnosta
na sostojbata be{e proceneta na sedum na sto vo dvete eksponirani grupi
na `ivotni, nasproti nieden slu~aj vo drugite ~etiri grupi na `ivotni (so
vkupno 200 `enki). Pretpostavkata za pri~inite na ovoj neo~ekuvan, no ne
i iznenaduva~ki, razvoj be{e deka nekakvi pituitarni promeni bi mo`ele
da bidat odgovorni za fatalnite izhodi kaj `enskite `ivotni. Kako sprotivnost,
ni edna `enka ne razvi takva fatalna i nekoordinirana sostojba, {to potsetuva
na kravjata spongiformna encefalopatija, kaj drugite ~etiri grupi na `ivotni
vo studijata, koi{to bea podednako izlo`eni na istite riziko-faktori (sterila
kopulacija), no bea profilakti~ki tretirani so prostaglandini.
Zapoznat so Krojcfeld-Jakobovata bolest (Creutzfeldt-Jakob disease,
CJD) kaj `enite i nivniot ekvivalent, spongiformnata
encefalopatija (BSE) kaj `ivotnite, kravite i o~igledno staorcite, bi mo`elo
da se veruva deka nau~nite dokazi se vo soglasnost so zaklu~okot deka obete
bolesti ne se zarazni i deka ne se me|usobno povrzani so ednonaso~na konsumacija
na hrana ili drug kontakt so goveda. Takov be{e i konsensusot na veterinarnite
i medicinski eksperti na Konferencijata SZO za pra{awata okulu transmisijata
na BSE i CJD, odr`ana neodavna vo @eneva, vo po~etokot na april 1996 (4).
Vo me|uvreme se pojavija izjavi za eradikacija na bolesta, bez da se dade
jasna programa kako istata }e se sprovede, soven so masovno klawe na `ivata
govedska stoka, kako i so nepotkrepena nade` deka bolesta nema da se pojavi
povtorno. Vo ramkite na testiranata hipoteza za pri~inskite semenski faktori,
kako i poradi univerzalnosta na reproduktivnite procesi kaj lu|eto i `ivotnite,
se ~ini deka ona {to e zaedni~ko kaj obete pogibelni sostojbi e odre~uvaweto
(deprivacijata) od semenskite faktori, najverojatno prostaglandinite, vo
nivnite respektivni reproduktivni `ivoti. Jatrogenite CJD slu~ai (5,6)
ne spa|aaat vo ovaa kategorija. Podrazbiraj}i ja kako "inverzen" ekolo{ki
faktor, eliminacijata na za{titnite semenski faktori vo intimnata biolo{ka
sredina, istata bi bila podatna na korekcija i odstranuvawe kako pri~ina
za sostojbite.
Preventivnata akcija protiv bolesta bi se sostoela od administracija na
prostaglandini kako i mo`nite promeni vo visoko-tehnolo{kite procesi na
govedskata industrija, t.e., prekin na upotrebata na hormoni. Aplikacijata
na prostaglandinite bi se sproveduvala mo`e bi dva pati vo godinata, za
vreme na estrusot, po edna krava, so koli~estva koi{to treba doprva da
se odredat. Preventivniot tretman so prostaglandini bi bil eden dodatok
na i bi ja zajaknal kost-efektivnata (visokata) tehnologija na odgleduvawe
na kravi za mesni i mle~ni proizvodi ili za pazar. Eventualno, toa mo`e
da se poka`e kako krajno neverojatno deka eradikacija na bolesta bi mo`ela
da se postigne i bolesta povtorno da ne se pojavi vo idnite novi generacii
na govedata, vo kolku ne se zeme vo predvid predlogot za tehnolo{ki semen-faktor
(prostaglandinski) nadomest. Poedini detali i ponatamo{ni konsultacii bi
bile nu`ni za da se zacrta eden urgenten nacrt-predlog za op{t operative
program za prevencija na bolesta vo Obedinetoto Kralstvo, [vajcarija, i
verojatno nasekade vo Evropa.
So prenosot na ovaa informacija do ~itatelite i do zdravstvenite i dr`avnite
avtoriteti, zaedno so sugestijata i predlogot za neizostavno sproveduvawe
{to poskoro na postuliraniot potencijal za preventiven eksperiment i akcija
protiv ra{irenata epidemija na BSE bolesta kaj govedata vo Obedinetoto
Kralstvo, [vajcarija i drugade, so cel da se napravi obid za postigawe
na prakti~no re{enie na dramati~nata govedska kriza i za krajna eradikacija
na bolesta.
Soop{tenie pe~ateno vo:
Makedonski veterinaren pregled ,
Volum 25, br. 1-2, str. 97-101 (1996)
(Literatura vo angliskiot tekst)
Sega{na adresa:
![]() |
![]() ![]() ![]() |