|
Makedonija
i Makedoncite se zemja i narod, po Bo`ja volja, za site vekovi zapi{ani
vo knigata nad knigite vo Biblijata. Evangelskata nauka na makedonskite
prostori na{la plodna po~va u{te vo prvite hristijanski vremiwa. Apostol
Pavle, pri svoeto Vtoro i Treto misionersko patuvawe, gi posetil makedonskite
gradovi Filipi, Solun i Ber, i osnoval hristijanski op{tini i episkopii.
Svetite Gaj i Aristarh, kako i pobo`nata Lidija, Makedonci, se spomnati,
ne samo kako pridru`nici na golemiot apostol i misioner (D. ap. 19.29)
tuku i golemata Bo`ja blagodat, so koja bile daruvani makedonskite
crkvi i bogatata dobrodu{nost i dobrovolna gri`a za svetiite, {to
gi krasela makedonskite hristijani. (2Kor.8.1-4) Golemite, Ramnoapostolni
misioneri i prosvetiteli, solunskite bra}a Kiril i Metodij, pred nivnata
propoved me|u Slovenskite narodi vo Moravija i Panonija, podgotvuvaj}i
se za odgovornata misija, deluvale na prostorot na Makedonija: Metodij
kako voen upravitel na Strumi~kata oblast, a Konstantin kako prosvetitel
„vo gradot Raven na rekata Bregalnica“ (Solunsko `itie na Sv.Kiril).
Ottamu svetite Kiril i Metodij imaat isklu~itelno mesto vo dooformuvaweto
na Crkvata Hristova i na makedonskite prostori. Nivniot najdaruvan
u~enik Sv. Kliment, koj bil episkop na Dremvicko-veli~kata eparhija,
se smeta za osnovopolo`nik na Ohridskata arhiepiskopija, Crkvata na
makedonskiot narod, a Sv. Naum Ohridski za organizator na mona{tvoto
vo Makedonija. Vo nivno vreme se organizirala poznatata Ohridska {kola,
prviot Univerzitet na Balkanot, pa i po{iroko. Tie se li~nosti {to
ostavile najdlaboki tragi vo crkovniot i prosvetniot `ivot, i ne samo
vo nivno vreme, tuku i do denes. Ohridskata arhiepiskopija, koja vo
vremeto na slavniot makedonski car Samoil bila izdignata na patrijar{iski
rang, odigrala isklu~itelna uloga vo `ivotot na hristijanskoto nasele |
nie na makedonskite prostori,
osobeno vo vremeto na Osmanliskoto ropstvo, kako i vo periodot
na posegawata na sosednite osvojuva~i. Zatoa i po nejzinoto nekanonsko
ukinuvawe od strana na inovernata turska vlast, vo 1767 godina,
vedna{ otpo~nala i borbata za nejzino vozobnovuvawe. Sepak, duri
po dve stoletija, vo 1967 godina, vozobnovena e drevnata Ohridska
arhiepiskopija, vo liceto na Makedonskata pravoslavna crkva, kako
crkva na pravoslavniot makedonski narod, i istata e organizirana
vo deset eparhii, vo Republika Makedonija i me|u makedonskite
iselenici vo SAD i Kanada, Avstralija i evropskite zemji. Makedonija
e zemja na oltari, zemja na crkvi i manastiri. Vo Makedonija se
gradelo od najrani vremiwa, vo Makedonija se gradi i denes. Ranohristijanskite
baziliki vo Stobi, Heraklea, Bargala, Skupi i u{te mnogu drugi,
terakotnite ikoni vo Vini~ko, pa srednovekovnite crkvi i manastiri:
Sv.Sofija, Sv. Pantelejmon, Sv. Naum i Sv. Bogorodica Perivlepta
vo Ohrid, pa Kurbinovo kraj Prespa, Kozjak vo [tipsko, Sv. Pantelejmon
vo Nerezi – Skopsko, Vodo~a i Veljusa vo Strumi~ko, Sv. Nikola
vo Varo{ i vo Staro Negori~ani, Lesnovskiot i Markoviot manastir,
Treskavec i Matej~e, Bigorski i Pre~ista, Osogovskiot, Polo{kiot
i Slep~anskiot manastir i mnogu drugi, pa prekrasnite ikoni i
freski, so nepovtorlivi rezbi i rakopisi. Makedonskiot tvore~ki
duh nikade i nikoga{, pa i vo najte{ki politi~ki i ekonomski periodi
– ne prestanal da gradi i da sozdava. Taka e i denes: starite
objekti, crkvi i konaci, freski i ikoni, se obnovuvaat i za{tituvaat,
a se gradat i sozdavaat i novi. Samo vo poslednite pedesetina
godini, podignati se skoro petstotini novi makedonski crkvi i
manastiri, od koi stotina na severnoamerikanskiot i avstraliskiot
kontinent, a vo posledno vreme i me|u na{incite vo evropskite
zemji. Ottamu, so pravo, makedonskata bibliska zemja, mnogumina
ja narekuvaat i sveta zemja, zemja na oltari i svetiwi.
|