MAKEDONIJA - ZEMJA NA OLTARI I SVETIWI
Nazad | Voved | Firmi | Makedonski Diplomatski List
TO ENGLISH VERSION
za jubilejot
Preku no}ta ima{e Pavle videnie: stoe{e pred nego eden ~ovek Makedonec, koj go mole{e i mu vele{e: Premini vo Makedonija i pomogni ni“ (D.ap. 16.9)
          Makedonija i Makedoncite se zemja i narod, po Bo`ja volja, za site vekovi zapi{ani vo knigata nad knigite vo Biblijata. Evangelskata nauka na makedonskite prostori na{la plodna po~va u{te vo prvite hristijanski vremiwa. Apostol Pavle, pri svoeto Vtoro i Treto misionersko patuvawe, gi posetil makedonskite gradovi Filipi, Solun i Ber, i osnoval hristijanski op{tini i episkopii. Svetite Gaj i Aristarh, kako i pobo`nata Lidija, Makedonci, se spomnati, ne samo kako pridru`nici na golemiot apostol i misioner (D. ap. 19.29) tuku i golemata Bo`ja blagodat, so koja bile daruvani makedonskite crkvi i bogatata dobrodu{nost i dobrovolna gri`a za svetiite, {to gi krasela makedonskite hristijani. (2Kor.8.1-4) Golemite, Ramnoapostolni misioneri i prosvetiteli, solunskite bra}a Kiril i Metodij, pred nivnata propoved me|u Slovenskite narodi vo Moravija i Panonija, podgotvuvaj}i se za odgovornata misija, deluvale na prostorot na Makedonija: Metodij kako voen upravitel na Strumi~kata oblast, a Konstantin kako prosvetitel „vo gradot Raven na rekata Bregalnica“ (Solunsko `itie na Sv.Kiril). Ottamu svetite Kiril i Metodij imaat isklu~itelno mesto vo dooformuvaweto na Crkvata Hristova i na makedonskite prostori. Nivniot najdaruvan u~enik Sv. Kliment, koj bil episkop na Dremvicko-veli~kata eparhija, se smeta za osnovopolo`nik na Ohridskata arhiepiskopija, Crkvata na makedonskiot narod, a Sv. Naum Ohridski za organizator na mona{tvoto vo Makedonija. Vo nivno vreme se organizirala poznatata Ohridska {kola, prviot Univerzitet na Balkanot, pa i po{iroko. Tie se li~nosti {to ostavile najdlaboki tragi vo crkovniot i prosvetniot `ivot, i ne samo vo nivno vreme, tuku i do denes. Ohridskata arhiepiskopija, koja vo vremeto na slavniot makedonski car Samoil bila izdignata na patrijar{iski rang, odigrala isklu~itelna uloga vo `ivotot na hristijanskoto nasele

nie na makedonskite prostori, osobeno vo vremeto na Osmanliskoto ropstvo, kako i vo periodot na posegawata na sosednite osvojuva~i. Zatoa i po nejzinoto nekanonsko ukinuvawe od strana na inovernata turska vlast, vo 1767 godina, vedna{ otpo~nala i borbata za nejzino vozobnovuvawe. Sepak, duri po dve stoletija, vo 1967 godina, vozobnovena e drevnata Ohridska arhiepiskopija, vo liceto na Makedonskata pravoslavna crkva, kako crkva na pravoslavniot makedonski narod, i istata e organizirana vo deset eparhii, vo Republika Makedonija i me|u makedonskite iselenici vo SAD i Kanada, Avstralija i evropskite zemji. Makedonija e zemja na oltari, zemja na crkvi i manastiri. Vo Makedonija se gradelo od najrani vremiwa, vo Makedonija se gradi i denes. Ranohristijanskite baziliki vo Stobi, Heraklea, Bargala, Skupi i u{te mnogu drugi, terakotnite ikoni vo Vini~ko, pa srednovekovnite crkvi i manastiri: Sv.Sofija, Sv. Pantelejmon, Sv. Naum i Sv. Bogorodica Perivlepta vo Ohrid, pa Kurbinovo kraj Prespa, Kozjak vo [tipsko, Sv. Pantelejmon vo Nerezi – Skopsko, Vodo~a i Veljusa vo Strumi~ko, Sv. Nikola vo Varo{ i vo Staro Negori~ani, Lesnovskiot i Markoviot manastir, Treskavec i Matej~e, Bigorski i Pre~ista, Osogovskiot, Polo{kiot i Slep~anskiot manastir i mnogu drugi, pa prekrasnite ikoni i freski, so nepovtorlivi rezbi i rakopisi. Makedonskiot tvore~ki duh nikade i nikoga{, pa i vo najte{ki politi~ki i ekonomski periodi – ne prestanal da gradi i da sozdava. Taka e i denes: starite objekti, crkvi i konaci, freski i ikoni, se obnovuvaat i za{tituvaat, a se gradat i sozdavaat i novi. Samo vo poslednite pedesetina godini, podignati se skoro petstotini novi makedonski crkvi i manastiri, od koi stotina na severnoamerikanskiot i avstraliskiot kontinent, a vo posledno vreme i me|u na{incite vo evropskite zemji. Ottamu, so pravo, makedonskata bibliska zemja, mnogumina ja narekuvaat i sveta zemja, zemja na oltari i svetiwi.