OFICIJALNI FESTIVALSKI NAGRADI

BRONZENA KAMERA 300
SREBRENA KAMERA 300
ZLATNA KAMERA 300
ZLATNA KAMERA 300 za @ivotno delo

NEOFICIJALNI NAGRADI

NAGRADA NA @IRITO NA PUBLIKATA ZA NAJDOBAR FESTIVALSKI FILM
NAGRADA NA STUDENTSKOTO @IRI ( od FDU. Fakultet za dramski umetnosti Skopje)

Ovogodi{en dobitnik na nagradata za `ivotno delo e SVEN NIKVIST, snimatel - direktor na fotografija, [vedska:

Sven Nikvist ovaa nagrada na Bitolskiot festival ja dobiva kako eden od najgolemite `ivi snimateli - direktori na fotografija na svetskiot film, ~ii 100-tina ostvaruvawa zasekoga{ }e zra~at so svoite visoki umetni~ki dostreli vo antologiskata riznica na sedmata umetnost. Sven Nikvist }e dojde vo Bitola da ja primi nagradata li~no.

Sven Nikvist e roden na 3-ti dekemvri, 1922 vo grat~eto Moheda, [vedska, kako sin na protestantski misioner vo Afrika. Bil strogo vospituvan poradi {to vo mladosta mu bilo zabraneto da odi vo kino. Imal namera da i se posveti na fotografijata, me|utoa, od 1940 raboti kako asistent-snimatel vo Italija, vo rimskite studija na ^ine~ita, a od slednata godina vo istata funkcija raboti vo {vedskata producentska ku}a Sendrjus. Samostojno zapo~nuva da snima od 1945, a svetskata slava ja steknuva so filmot DEVSTVENI IZVORI.

Najdobri ostvaruvawa vo crno-belata fotografija dava vo antologiskite filmovi: TI[INA (1963) i PERSONA (1966), so ~uvstvoto na granicata me|u realisti~nosta i stilizacijata, a vo kolor fotografijata najgolemi umetni~ki dostreli ostvaruva vo filmovite: KRIKOVI I [EPOTEWA (1972) i FANI I ALEKSANDER (1982), dve dela so posebna koloraturna ekspresija i dramska funkcija, za koi Nikvist isklu~itelno vnimanie posvetuva na gradeweto na svetlinata, kako i na strogata funkcionalnost na kompozicijata na slikata. Pokraj toa, toj eksperimentiral i so filmskata lenta.

Od 70-tite Nikvist raboti i vo me|unarodni produkcii vo koi poka`uva sposobnost za prisposobuvawe vo sekoj film, t.e. na sekoj re`iser, a pritoa uspevaj}i da go za~uva sopstveniot tvore~ki integritet. Kako negova najzna~ajna sorabotka so svetskite re`iseri se izdvojuvaat filmovite: CRNA MESE^INA (vo re`ija na Luj MAL, 1975) za koj e nagraden so francuskiot CEZAR (prviot CEZAR voop{to), potoa vo amerikanskite: SITE BEVME HIPICI (vo re`ija na Pol MAZURSKI, 1980), PO[TAROT SEKOGA[ YVONI DVAPATI (vo re`ija na Bob RAFELSON, 1981), YVEZDITE NA 80-TATA (vo re`ija na Bob FOS, 1983), BO@JATA AGNES (vo re`ija na Norman XUISON, 1985), DRUGA @ENA (vo re`ija na Vudi ALEN, 1988), ^APLIN (vo re`ija na Ri~ard ATENBOROU, 1992), kako i posledniot film na Andrej TARKOVSKI @RTVA (1986) za koj e nagraden na Kanskiot festival. Sven Nikvist snimil i nekolku TV filmovi, a vo prebogatata filmografija se pojavuva i 4 pati kako re`iser na celove~erni igrani filmovi i nekolku dokumentarni, dvapati bil i scenarist na svoite re`iserski filmovi, a po edna{ se javuva kako producent na svojot film EDNO I EDNO (1978, vo negova re`ija, a so akterite Ingrid TJULIN i Erland JOZEFSON) i bil akter vo filmot POGLED KON LIV (1977), a vo portret dokumentarniot film VIZII NA SVETLINATA: UMETNOSTA NA SNIMAWETO (1992) Nikvist e intervjuiran za svojata rabota.

Od drugite pozna~ajni filmovi so svetski i {vedski re`iseri vo koi Sven Nikvist bil direktor na fotografija, gi izdvojuvame:NIKAKVECI na A. SJEBERG (1953), KARIN MANSDOTER na A. SJEBERG (1954), DEVOJKA VO FRAK na A. MATSON (1956), ZA^UDENOSTA NA EDEN ME^TATEL na L.M. LINDGREN (1957), DAMA VO CRNO na A. MATSON (1958), NIZ TEMNOTO OGLEDALO na I. BERGMAN (1961), ZIMSKA SVETLINA / PRI^ESNICI na I. BERGMAN (1962), ZA SITE TIE @ENI na I. BERGMAN (1964), QUBOVNA DVOJKA na M. CETERLING (1964), DA SE QUBI na Jorn DONER (1964), FUSTAN na V. [JEMEN (1964), SRAM na I. BERGMAN (1968), VREME NA VOLKOT na I. BERGMAN (1968), STRAST na I. BERGMAN (1969), VOL[EBNATA FLEJTA na I. BERGMAN (1975), STANAR na Roman Polanski (1976), LICE V LICE na I. BERGMAN (1976), ZMISKO JAJCE na I. BERGMAN (1977), ESENSKA SONATA na I. BERGMAN (1978), SLATKOTO MALE^KO na Luj MAL (1978), DA SE ZAPO^NE ODNOVO na Alan J. PAKULA (1979), URAGAN na Jan TROEL (1979), OD @IVOTOT NA MARIONETATA na I. BERGMAN (1980), KARMEN na Piter BURK (1983), QUBOVTA NA LEBEDOT na Folker [LENDORF (1984), QUBOVNIK OD SNI[TATA na Alan J. PAKULA (1986), NEPODNOSLIVA LESNOTIJA NA POSTOEWETO na Filip KAUFMAN (1988) itn.

Gore

Ovoj veb-sajt e dizajniran od: Elizabeta VELEVSKA i Aleksandar MEMCA