NAKUSO ZA KRATKIOT GERMANSKI FILM


Scenata na germanskiot kratok film e mnogu raznovidna, pa zatoa mnogu te{ka da se kategorizira ili da se stavi vo odredeni ramki. Nejzinata osve`itelna raznovidnost i heterogenost e, isto taka, i nejzinata najgolema pre~ka. Da bidam otvoren, germanskiot sistem na finansirawe i distribucija ne gi zadovoluva potrebite na sovremenite filmski rabotnici. Na primer: samo 4% od vkupnite javni fondovi za filmovi odat na kratki filmski proekti - pri okolu 800 kratki filmovi proizvedeni vo Germanija sekoja godina. Poradi svojata federalna struktura, koja na sekoja od 16-te dr`avi im ostava suverenitet vo nivnite raboti vo kulturata, regionalnoto finansirawe e cvrsto naglaseno, pokraj toa nekoga{noto finansirawe na kulturata odamna e namaleno na smetka na stopanskoto investirawe, {to zna~i deka vkupnite subvencii treba da se tro{at vo dr`avite {to finansiraat. Kako {to mo`e da se pretpostavi sistemot na finansirawe e mnogu kompleksen i mnogu zbunuva~ki. Kako rezultat od toa, re~isi polovinata od site kratki filmski proekti se finansiraat privatno - {to gi doveduva filmskite rabotnici vo o~ajni finansiski situacii.


Slednoto po ovie produkciski problemi e op{toto predubeduvawe pri sfa}aweto na su{tinata na kratkiot film. Pove}eto lu|e, duri i eksperti, veruvaat deka kratkite filmovi se prviot ~ekor kon takanare~enite dolgometra`ni igrani ili dokumentarni filmovi. Nezavisnosta na kratkiot film kako umetnost sama po sebe ~estopati e odrekuvana. Za eksperimentalnite kratki filmovi situacijata e duri i poapsurdna. Eksperimentalnite filmovi ili video-art pogre{no se smetaat za proizvodi koi odat vo reklamnata i muzi~kata video industrija - originalnata umetni~ka intencija se otfrla, a deloto se meri spored negovite mo`nosti da se najde na stopanskiot pazar.
Dosta tesnograden stav ako se ima predvid deka kratkite filmovi mo`e da se smetaat kako najsoodvetniot na~in za izrazuvawe na nacionalnite kulturni karakteristi~ni osobini.


Germanija ima upori{te vo svojata dokumentarna i eksperimentalna tradicija. Taka {to dodeka vo po~etokot na 1980-tite na germanskiot glaven filmski festival na kratki filmovi - Oberhauzenski denovi na kratokiot film, ne se prika`uva{e nitu eden germanski fik{n film, denes kako i sekade vo svetot ima poplava od kratki fik{n-filmovi. Pri~inata e dosta ednostavna: ohrabreni od filmskite {koli studentite razvija interes za produkcija na filmovi koi }e se vklopat na filmskiot i televiziskiot pazar.


No, se u{te ima golema raznovidnost kaj site filmski `anrovi vo Germanija. Osobeno eksperimetalnite filmovi se so visok standard, a, isto taka, i germanskite animirani filmovi vo poslednite godini steknaa priznanie - iako Sojuzna Republika Germanija ja nema onaa golema tradicija kako nekoi isto~noevropski nacii, kako Rusija, ^e{kata Republika ili Ungarija.
Se do 1970-tite animiranite filmovi vo Germanija `iveat `ivot vo senka, pa duri i sovremenite filmski rabotnici treba da se borat so imixot deka proizveduvaat celosno detski filmovi ili gi sporeduvaat so Volt Dizni. Kanalite na Germanskata televizija silno pridonesuvaat kon takviot stav za animiraniot film. Animacijata kako tehnika e prisutna nasekade vo mediumite, no kako umetni~ka forma taa re~isi edvaj e percepirana od op{testvoto.


Od po~etokot na ovaa dekada ima tendencija kon pozitiven razvoj. Porastot na evropskiot filmski biznis - nikoga{ porano tolku mnogu Oskari ne bile dodeleni na filmski produkcii so evropska baza, a istovremeno proizvodstvoto na animirani filmovi sigurno go dostignuva svojot vrv - isto taka, vlijae vrz germanskata animirana scena.
Najdobrite primeri od poslednite godini se nagradite Oskar za filmovite "Ramnote`a" od bra}ata Lauren{tajn (1990) i "Potraga" od Tomas Stelmah (1997).


Vo Germanija ima obidi da se usvoi proizvodstvenata i finansiska struktura za animirani kratki filmovi od sosednite dr`avi. Primerite se razli~ni: Francuskiot festival na animiran film vo Anesi e osnovan vo 1960-tite i e eden od pogolemite nastani na aminiranata scena. Holandija vo sporedba so svojata golemina ima najmnogu i najrazli~ni institucii za finansirawe filmovi, a Anglija ima razvieno sistem vo koj Britanskiot filmski institut sorabotuva so televiziski stanici kako BiBiSi ili Nezavisniot kanal 4 vo finansiraweto proekti za kratok film.
Emituvaweto na animiranite filmovi e zgolemeno barem za pove}e od polovina. A izgledite se deka toa taka }e prodol`i. Finansiskite institucii na dr`avite i na Sojuznata vlada ja zgolemija svojata posvetenost na poddr{kata na animiranite filmovi. Otsecite za animiran film na vode~kite umetni~ki {koli vo Berlin, Hamburg, Kasel i [tutgart se centri na sve` pottik na takviot razvoj. A {to se odnesuva na Festivalot na animiran film vo [tutgart, toj e to~ka na sre}avawe na site zainteresirani i na u~esnicite vo animiraniot film.


Iako ima sporadi~ni uspesi, situacijata e daleku od idealna. Filmskiot pazar i vremeto odvoeno za kratkiot film poradi zgolemeniot broj na novi nezavisni televiziski kanali porasna so visoka stapka. No, ekonomskite interesi ~esto se popre~uvaat, a kratkite filmovi se merat spored mo`nata finansiska dobivka. No, ova ne treba da bide odlu~uva~ki faktor vo zemja kako Germanija koja za sebe misli deka e inovativna na poleto na kulturata i raboteweto na mediumite.

Gore


Ovoj veb-sajt e dizajniran od: Elizabeta VELEVSKA i Aleksandar MEMCA