Ne zemaj}i ja predvid pionerskata uloga na bra}ata MANAKI, od po~etokot na vekov, organziraniot razvoj na makedonskata kinematografija zapo~na vedna{ po osloboduvaweto, t.e. krajot na Vtorata svetska vojna, koga so re{enieto na Vladata na NRM od 21 avgust 1947 godina e formirano Pretprijatieto za proizvodstvo na filmovi VARDAR FILM od Skopje. I eve godinava se napolnija 50 godini od postoeweto i raboteweto na producentskata ku}a koja be{e edna od vode~kite vo porane{na Jugoslavija, za da pretstavuva toga{ i vo dene{niot kontinuitet sinonim za makedonskata kinematografija.
U{te od najranite po~etoci, koga na prviot direktor na VARDAR FILM Aki Pavlovski mu be{e doverena zada~ata da go sozdade osnova~kiot kadar na filmski rabotnici, bea udreni temelite za raste`ot, preku sopstveni profesionalni profili od site vidovi, a tie bea preduslovot za idnite i osvedo~eni tehnolo{ki i kreativni dostreli. Vo VARDAR FILM vo tekot na izminatite pet decenii se pojavija tvore~ki kadri od 5 generacii ( 6-ta ve}e stasuva so novi talenti), ~ii re`iseri, snimateli, akteri, scenaristi, realiziraa 40-tina celove~erni igrani filmovi ( vo samostojna produkcija ili vo koprodukcija), vo prosek po eden do dva sekoja godina, {to e skromen bilans za na{ata mala kinematografija so ogled na finansiskite mo`nosti, no vo sekoj slu~aj dovolen za op{tiot kulturen podem.
Prirodno i logi~no be{e po~etocite da minat vo znakot na kratkometra`niot, pred se dokumentaren film, koga avtorite od vtemeluva~kata generacija: Blagoja Drnkov, Traj~e Popov, Ko~o Nedkov, Branko Gapo, Dimitrie Osmanli, vo neizbe`nata sorabotka so snimatelite doajeni: Branko Mihajlovski, Qube Petkovski, Kiro Bilbilovski i Mi{o Samoilovski, ja sozdavaa dokumentarno-filmskata hronika za `ivotot vo Makedonija po vojnata, za da se sozdadat, postepeno, so priklu~uvaweto     na srednata generacija vo koja spa|aat Meto Petrovski, Laki ^em~ev i Kole Manev, do pomladite Stole Popov i Mitko Panov, preduslovite za `anrovski i estetski porafiniran dokumentaristi~ki izraz, koj na na{ite avtori, vo ramkite na eks-jugoslovenskiot film }e im obezbedi vode~ka pozicija so mnogubrojni osvoeni prvi nagradi na porane{niot Martovski festival vo Belgrad, kako i mnogu me|unarodni nagradi, me|u koi najvrvni se uspesite na Stole Popov so DAE koj be{e osvojuva~ na Gran pri vo 1979 godina na Festivalot vo Oberhauzen i idnata godina nominiran za Oskar kako jugoslovenski pretstavnik. Dosega vo VARDAR FILM  se snimeni okolu 700 dokumentarni, kratki igrani i animirani filmovi, {to e impozantna brojka koja svedo~i za kontinuitetot vo neguvaweto na Skopskata dokumentaristi~ka i animaciska {kola, ~ii najdobri vremiwa bea vo tekot na '60-te i '70-te i donekade vo '80-te, koga makedonskite filmovi bea vo vrvot na eks-jugoslovenskiot dokumentaren i animiran film. Posebno be{e zna~ajno osnovaweto na Studioto za animiran film pri VARDAR FILM vo 1971 godina so prviot film na avtorot Petar Gligorovski EMBRION NOMER M, za da se proslavi minatata godina 25- godi{niot jubilej na makedonskata animacija  u{te so delata na Darko Markovi}, Boro Pej~inov, Afrodita Markovi}, Del~o Mihajlov i drugi, ~ii filmovi, isto taka, bea vo vrvot na eks-jugo animiraniot film, se razbira, predvoden od proslavenata "Zagrepska {kola na animiraniot film", koga na{ite avtori pobeduvaa vo Belgrad, no se iskitija i so vrvni svetski nagradi, kako, na primer, onie najzna~ajnite, Gligorovski so "Glavnata nagrada" vo Anesi i "Srebrenata me~ka" vo Berlin za filmot FENIKS, Darko Markovi} so nagradata na me|unarodnata kritika FIPRESCI vo Oberhauzen, a pojavata na negoviot najnov film FASADA go ozna~i povtornoto za`ivuvawe na Studioto za animiran film pri VARDAR FILM.
Posebno poglavje na raboteweto na producentot VARDAR FILM se igranite filmovi. Po~etocite bea vo znakot na gostuva~kite re`iseri od drugite eks-jugo sredini, pa taka prviot makedonski igran film FROSINA vo 1952 be{e vo re`ija na Voja NANOVI] od Belgrad, no so direktorot na fotografijata Kiro BILBILOVSKI, za da debitiraat i vo vtoriot VOL^JA NO], na u{te eden gostuva~ki re`iser, Slovenecot France [TIGLIC, kako tandem direktorite na fotografija Branko Mihajlovski i Qube Petkovski (na{ite godina{ni laureati za `ivotno delo), se do pojavata na prviot makedonski igran film vo re`ija na doma{en re`iser, komedijata MIRNO LETO vo 1971 na re`iserot Dimitrie OSMANLI. Potoa se redat igranite filmovi na Branko GAPO, Kiril CENEVSKI i osobeno na Stole POPOV, sekoj so svoite bele`iti eks-jugo nagradi, kako i me|unarodnite nastapi i afirmacii seedno dali preku osvoeni nagradi ili kandidaturi za Oskar, so sekako najgolemiot uspeh {to go ostvari Mil~o MAN^EVSKI so filmot PRED DO@DOT vo Venecija 1994 osvoeniot "Zlaten lav" i nominacijata za Oskar vo slednata 1995, dodeka pojavata na najnovite dva igrani filma XIPSI MEXIK na Stole POPOV i PREKU EZEROTO na debitantot Antonio MITRI]ESKI i nivnoto u~estvo na godina{niot Festival vo Montreal, kako i na mnogu drugi vo pretstojniot period govori za novata afirmacija na makedonskata kinematografija i ~ekoreweto po porane{nite uspesi i patekata {to kako visoka obvrska ja zacrta filmot PRED DO@DOT.
 

             B.K.