Milton Manaki                           Janaki Manaki

 
  Kreativnata rabota na bra}ata Janaki (1878-1960) i Milton (1882-1964) MANAKI, prvite snimateli na Balkanot e nesomneno bogata i zan~ajna. Kinematografskata istorija na Makedonija zapo~na so niv, ozna~uvaj}i gi nejzinite bazi~ni vrednosti.

Bra}ata Manaki se rodeni vo maloto vla{ko mesto Avdela vo blizina na gradot Gravena (Kostursko). Tie zapo~naa da rabotat zaedno vo 1898. Vo toa vreme Janaki be{e u~itel pocrtawe vo u~ili{teto vo Janina, tamu toj go otvoril i svoeto Foto-studio, kade {to negoviot pomal brat Milton ja izu~uva{e fotografijata. So svojot qubopiten duh i trudoqubivost, Milton nabrgu stana majstor po fotografija, u~ej}i go svojot brat Janki pod ~ie vlijane i se razviva{e. Vo 1904 bra}ata MANAKI re{ija da `iveat vo Bitola. Miltonovata posledna "stanica", bidej}i vo toa vreme Bitola be{e zna~aen politi~ki, ekonomski i kulturen centar na Balkanot. Vo 1905 tie go preseluvaat nivnoto studio vo Bitola i go otvaraat dobro poznatoto "Studio za umetni~ka fotografija". 1906 be{e isto taka zna~ajna godina za bra}ata MANAKI.     Na pokana od kralot Karl I-ot tie u~estvuvaat na golemata svetska izlo`ba na fotografii vo Sinaja - Romanija. Tamu osvojuvaat Zlaten medal za nivnata fotografska kolekcija i ja dobivaat titulata - Dvorski fotografi na Negovoto Viso~estvo Karl I-ot.

        Postariot brat Janaki isto taka bil platen da poseti nekolku evropski glavni gradovi so {to gi zapo~nal svoite me|unarodni pate{estvija. Patuvaj}i za Pariz, Janaki najnapred zaprel vo Viena a potoa za kratako prestojuval i vo London kade {to za prvpat videl filmska kamera. Toa bil istoriski nastan za nego. Toj podocna se vratil vo London i kupil kamera od Kompanijata - ^ARLS URBAN TREJDING. Toa bil 300-ot primerok na kamera od serijata "Bioskop", i taka so taa famozna kamera - 300 zapo~na `ivotot na Makedonskata filmografija na Balkanot.
        Prvite "podvi`ni sliki" bea snimeni od bra}ata MANAKI vo nivnoto rodno mesto Avdela. Tamu, tie ja ovekove~ile nivnata 114 - godi{na baba Despina, zaedno so drugite tkaja~ki od seloto. Snimeniot materijal e izvonredno ekspresiven i sugestiven. Taka zapo~nal nivniot golem kinematografski opus, svedo{tvo za nivnoto vreme, bogata i plodna rabota. Od so~uvanite materijali bi gi spomnale pozna~ajnite dokumentarni filmski svedo{tva od "Posetata na Sultanot Mehmed Ra{id V-ot" na Solun i Bitola. "Romanskiot minister Istrate gi posetuva Bitola, Gope{ i Resen", "Nomadite Karaka~ani", "Praznuvawe na religiozniot praznik Vodici", "Posetata na Princot Aleksandar na Bitola",   potoa serija kadri od selski i gratski svadbi, narodni obi~ai, rituali i proslavi, kako i mnogu poznatite snimki na turskite repesalii vrz makedonskiot narod po Ilindenskoto vostanie.
 

Vo tekot na nivniot raboten period, pokraj spomnatite filmovi bra}ata MANAKI postojano snimaa fotografii od sekojdnevniot `ivot. Fakti~ki fotografijata be{e nivna glavna rabota, nivnoto foto-studio rabote{e postojano. Milton snima{e fotografii duri i vo najburnite vremiwa na Balkanot, vo tekot na prvata polovina na 20-ot vek (Prvata i Vtorata Balkanska vojna i Prvata i Vtorata svetska vojna). Tie istoriski foto - dokumenti se dragoceni, ovozmo`uvaat da se rekonstruiraat relevantnite nastanmi i da se identifikuvaat li~nostite od regionalnata istorija na Bitola pa i po{iroko.

         Nivnite poliwa na interesirawe vo pogled na  fotografijata bea golemi, ovde bi gi spomnale najtipi~nite: snimaweto na Makedonskite revolucionerni dru`ini, buntovnicite i komitskite voda~i kako i fotografiite od Mladoturskata revolucija; kolekciite na pretstavnicite na Diplomatskiot Kor vo Bitola so mnogu slavni li~nosti od toa vreme, portreti na kralevi, dr`avni lideri i ministri na vladi, voeni komandatnt. Osobeno impresivni se fotografiite od Balkanski vojni i od Prvata svetska vojna: Dvi`ewe na trupi, uni{teno oru`je, trupovi na pati{tata, otse~eni glavi, zakopani glavi, oficeri vo novi uniformi, vojnici vo rovovi, germanski i bugarski ~izmi na Bitolskata kaldrma... Vo 1944, sedmata Makedonska osloboditelna brigada vleguva vo Bitola. Fotografii polni so dinamika i praznuva~ka atmosfera. Kraj na vojnite, kraj na okupatorskite trupi... Vreme na osloboduvawe.

I pokraj rabotata vo nivnoto foto-studio i snimaweto so fotgrafska i so filmskata kamera-300, bra}ata MANAKI prika`uvaa i filmovi. Prviot film be{e prika`an vo 1921  vo nivnoto novo kino "MANAKI" pod otvoreno nebo na "{irokiot sokak" (Bitolsko Korzo). Kinobav~ata be{e privremena solucija koja ne gi zadovoli bra}ata. Zatoa tie podocna izgradija nova zgrada za kino kade {to prvata proekcija be{e odr`ani na 1-vi dekemvri 1923. Kinoto  rabote{e so promenliv uspeh. Toa smeni nekolku sopstvenici za na krajot da izgori do temel vo 1939...

        Filmskiot opus na Milton MANAKI, negovoto spontano snimawe i fotografirawe, so prirodniot instinkt za najzna~ajnite nastani od Bitola i okolinata, e vistinski relevanten. Analiziraj}i gi filmski materijali prvata impresija e deka Milton MANAKI, koj go snimil mno{tvoto od filmovite imal faktografski priod kon realnosta. Ottamu,negovata ve{tina i znaewe vo praveweto vistinski izbor na snimenite materijali, bile se pogolemi i tokmu na toj plan bi mo`ele da go podvle~eme zna~eweto na prviot snimatel na Balkanot. Kone~no, siot fotografski i filmski opus na bra}ata MANAKI e bez somnenie prebogat i prezna~aen.
Negovite faktografski konzistentni i estetski vrednosti, so odminuvaweto na vremeto se zdobivaat so u{te edna dimenzija, onaa istoriskata, ne samo za Makedonskata kinematografija tuku u{te pove}e.

GORE

Design by: UNet Web Design Team