Vo haoti~noto leto vo 1988 godina, Ungarija ja otvori svojata zapadna granica, pri {to zapo~na edna nova migracija, koja proizleze od nastanatite promeni vo Isto~na Evropa. Voeni, politi~ki i begalci od siroma{tija, pominuvaat niz Ungarija, krstosnica na Istokot i Zapadot: traga~i po avanturi, {verceri, mafiozi i nekolku mladi lu|e tragaat po edno novo mesto vo svetot koj se ~ine{e tuku{to roden. Tie se heroite na ovaa prikazna. Pristignuvaat od najrazli~ni strani: dvajca mrzovolni muzi~ari i eden in`ener od Rusija, dve devojki od Britanija i Amerika. Site se sre}avaat vo Budimpe{ta, vo eden rok-pab nare~en "Bol{e vita". Site se vqubuvaat i talkaat niz turbulentniot grad. Mom~iwata se trudat da zarabotuvaat za `ivot svirej}i, ili pak "brkaj}i rabota" na pazarot za stari raboti poznat kako KOMEKON. Tie zaedno go pominuvaat letoto, vo kratkiot interval pome|u kolapsot na diktaturata  i zorata na noviot haos - vremeto {to se narekuva{e sloboda. 

VRATI SE NA PO^ETOK 
 

Rodena e na  23 januari , 1951, vo Pa{to, Ungarija. Po diplomiraweto kako profesor po ungarski i ruski jazik i literatura, raboti kako nezavisen knigoizdatel. Potoa bila koavtor na tri scenarija za filmovite na re`iserot \orgi [OMJAS:  DUP^ALKA ZA YID (1985), G-din UNIVERZUM (1986), i BRZO I SLOBODNO (198?). Nejzini dokumentarni filmovi se BERLIN I NAZAD (1990) i DECATA NA APOKALIPSATA (1992), koj be{e nominiran za Evropskata nagrada na godinata. Od 1990 raboti kako dramaturg vo Hunia Filmstudio, Budimpe{ta.  BOL[E VITA e nejzin debitantski igran film i gi ima osvoeno nagradite Gene Moskowitz ( na stranskite kriti~ari)  i Nagradata za najdobar debitantski film na Ungarskata filmska nedela vo Budimpe{ta, minatata godina. 
  

 VRATI SE NA PO^ETOK 
 

Roden e vo Budimpe{ta, 1945 godina. [ALAI, po zavr{uvaweto na srednoto u~ili{te se obu~uva za fotograf i potoa kratko vreme raboti kako pres-fotograf. Po~nuvaj}i od 1968 toj raboti kako asistent kamerman na televizija. Studira kinematografija kaj profesorite Giorgi ILES i Jano{ [OMBOLIJAI na Akademijata za teatarska i filmska umetnost, od 1970 do 1974. Po diplomiraweto toj raboti za ungarskata televizija kako kamerman vo raznovidni proekti {irum svetot.  Pri krajot na 70-tite se pove}e i pove}e raboti na dolgometra`ni igrani filmovi i se zdobiva so brojni priznanija i nagradi vo Ungarija i vo stranstvo. Svoeto prvo kinematografsko anga`irawe na igran  film go ima na filmot POLNO]NA PROBA, kade {to se istaknuva negovata preokupacija so boja i koloritni efekti, {to posebno se sogleduva i vo koprodukcijata na TV serijata za J.S. Bah. [alai rabotel kako direktor na fotografija na pove}e od 20 igrani filma, vklu~uvaj}i i 3 stranski TV koprodukcii: J.S. BAH, re`iran od Lotar BELAG (Germanija), RANDEVU VO BUDIMPE[TA od Miklo{ HAJDUFI (ungarsko-avstriska koprod.), BOJOSANIOT ^OVEK od Luc BU[ER (ungarsko-germanska koprodukcija ). 
Zabele{ka: Andra{ [ALAI ja osvoi nagradata BELA BALA[ vo 1987. Prethodno be{e dvapati nagraduvan na Ungarskiot TV festival vo 1982 i 1986 za najdobra kamera, a,  
isto taka, vo 1986  ja dobi nagradata Zlatna Praga. 

VRATI SE NA PO^ETOK