E
@
I
J
A
&
S
C
E
N
A
R
I
O
R
E
@
I
J
A
&
S
C
E
N
A
R
I
O
R
E
@
I
J
A
&
S
C
E
N
A
R
I
O
R
E
@
I
J
A
&
S
C
E
N
A
R
I
O
R
E
@
I
J
A
&
S
C
E
N
A
R
I
O
R
E
@
I
J
A
&
S
C
E
N
A
R
I
O
R
E
@
I
J
A
&
S
C
E
N
A
R
I
O
R
E
@
I
J
A
&
S
C
E
N
A
R
I
O
R
E
@
I
J
A
&
S
C
E
N
A
R
I
O
R
E
@
I
J
A
&
S
C
E
N
A
R
I
O
R
E
@
I
J
A
&
S
C
E
N
A
R
I
O
R
E
@
I
J
A
&
S
C
E
N
A
R
I
O
DIMITRIE
OSMANLI,
Doajen na Makedonskoto filmsko sozdavawe
Red. prof. Dimitrie Osmanli (Bitola, 1927) e istaknat makedonski filmski, teatarski i televiziski re`iser. Negova avtorska osobenost e bogatiot, paralelen i kontinuiran multimedijalen tvore~ki opus ostvaren vo domenot na site `anrovi i disciplini na filmskoto, teatarskoto, televiziskoto i radio-dramskoto avtorstvo.
Dvi`ej}i se vo blizinata na semejniot prijatel Milton Manaki, rodona~alnikot na balkanskata kinematografija, Osmanli u{te od najrana vozrast razviva interesirawa i izraziti afiniteti za filmot, {to rezultira so konkuriraweto i uspe{noto zapi{uvawe vo Visokata filmska {kola (Akademijata za film, teatar, radio i TV) vo Belgrad.
1952 godina Dimitrie Osmanli stanuva prviot makedonski diplomiran re`iser. So realizacijata na filmot "Mirno leto" (1961) stanuva i prviot makedonski re`iser na igran film, a voedno i avtor na prvata makedonska filmska komedija. Podocna gi potpi{uva i re`iite na u{te dve vonredno bele`iti dolgometra`ni kinematografski dela, filmot "Memento" ( 1967), edna drama na tekot na svesta so bogati dokumentarni i igrani monta`ni protkajuvawa motivirana od skopskiot zemjotres i inspirirana od novobranovskiot duh na edna "Hiro{ima, qubov moja"; na vpe~atlivata kriti~ka socijalno-psiholo{kata filmska drama "@ed" (1971) {to sovremeno go reproblematizira natamo{niot raspad na seloto, ~ove~kiot duh i moralot, vrz problemot na prodol`eniot socijalniot fenomen na pe~albarskite napu{tawa na rodnokrajot. Na 28 dekemvri 1995, na denot na stogodi{nicata na svetskata kinematografija se odr`a premierata na negoviot najnov igran film "Angeli na otpad", farsi~nata prikazna za otfrlenite vrednosti vo gor~livite vremiwa na tranzicijata.
Dimitrie Osmanli produktivno raboti i na teatarski plan: toj e avtor na re`iite na blizu 80 teatarski pretstavi od razli~ni epohi i `anrovi (me|u koi i na prviot anti~ki avtor - Plaut, na prviot Krle`a, Lope De Vega, itn. na makedonskata teatarska scena). Za amblematska pretstava na makedonskata scena voop{to se smeta negovata re`ija na piesata "Ana Frank" (1957). Podocna, svoite interesirawa i ogromna energija gi naso~uva kon komedijata kade{to poka`uva stilsko i `anrovsko majstorstvo, re~isi vo site vidovi na komediografskoto tvore{tvo, postavuvaj}i dela od site komediografski vidovi i epohi od Plaut, preku {ekspir, Marivo, Bomar{e, Nu{i}, Majkl Frejn ili Fadil Haxi}. Osobeno vpe~atlivo e novoto ~itawe na provokativnata piesa "Naroden pratenik" od Branislav Nu{i} (postavena vo MNT 1993), {to Osmanli ja sogleda i realizira kako politi~ka satira, inspirativno izrazena niz dualisti~kite dramski i stilski kodovi na filmskata burleska. Gradeni niz eden komunikativen stil, pretstavite na ovoj re`iser dostignuvaat paradigmati~na gledanost: negovata akvarelska re`ija na bitovata komedija "Svadba" od Vasil Iqoski be{e izvedena nad 250 pati, dodeka vodviqot "Bolva vo uvo" e kontinuirano najdolgo igranata makedonska teatarska pretstava {to salonot na Dramskiot teatar go polne{e duri 18 teatarski sezoni so nad 350 izvedbi.
Relevantni uspesi, ovoj raznoroden avtor poka`uva i vo domenot na kratkometra`noto i dokumentaristi~koto tvore{tvo. Za svojot dokumentarec "Dvanaesette od Paparadnik" Osmanli na makedonskata kinematografija za prv pat i' ja donesuva glavnata nagrada osvoena na belgradskiot martovski filmski festival. Vo svojata dolgogodi{na interdisciplinarna avtorska rabota Osmanli povremeno se zanimava i so pi{uvawe na filmski i televiziski scenarija, adaptacii i dramatizacii na makedonski literaturni dela.
Re`iser e na dve filmski raboteni televiziski serii "Morava" (za TV Belgrad) i "Ilinden" (za TV Skopje), kako i na pogolem broj TV filmovi i drami (pove}eto raboteni za Makedonskata televizija, dve za belgradskoto studio i edna za Polskata televizija Katovice). Inaku, Osmanli e avtor i na prvata snimena makedonska TV drama "Domot na mojot tatko" i avtor na prviot makedonski TV igran film "Vra}awe vo rajot" (1967) . Za realizacijata na TV filmot "Skopski snovidenija" na jugoslovenskiot festival na televiziskoto tvore{tvo 1989 godina mu be{e dodelena Nagrada za re`ija. D.Osmanli gi pooti{al re`iite i na golem broj radio-dramski dela, kako i na multimedijalni scenski proekti i teatarski pretstavi za deca i mladinci.
Avtor e na opse`noto, stru~no i pedago{ki insturktivno izdanie "Ekselencii, mirno! - Film vo kniga", izlezeno od pe~at vo 1994 godina. Vo dekemvri 1995 godina, po povod 100-godi{nicata na svetskiot im 90-godi{nicata od makedonskiot film, na koi na{ata kinematografija im se oddol`i so sve~ewnata premiera na najnoviot igran film na Dimitrie Osmanli "Angeli na otpad", be{e otpe~atena i negovata kniga na snimawe za ova filmsko ostvaruvawe.
Dimitrie Osmanli be{e prviot dekan na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje, i redoven profesor po predmetite Akterska igra i Intermedijalno tvore{tvo so istorija na filmot. Dobitnik e na brojni umetni~ki i op{testveni nagradi, odli~ja i priznanija, me|u koi i na Nagradata "11 oktomvri" za `ivotno delo.
Se' u{te aktivno raboti na eden {irok intermedijalen plan.
TOMISLAV
OSMANLI ,
raznorodni
pisatelski pridonesi
Tomislav Osmanli (1956) e avtor na originalnoto scenario za dolgometra`niot igran film "Angeli na otpad" posveteno na ~ove~kata drama vo postkomunisti~kiot ambient. Negovata dramatur{ka aktivnost zapo~na vo 1976 godina, koga na anonimniot konkurs na TV Skopje za svoeto dolgometra`no igrano scenario "Lu|e bez adresa" ja osvoi Vtorata nagrada. Vo 1984 godina negovoto dolgometra`no igrano scenario "Yvezdite na '42-ta" na sli~en nacionalen konkurs stana dobitnik i na Prvata nagrada, dodeka TV filmot realiziran spored nego, be{e selektiran na jugoslovenskiot festival vo Neum kade{to ja osvoi i nagradata za re`ija. Vo 1987 godina, odnovo selektiran na istiot festival, negoviot TV film "Skopski snovidenija" povotrno e nagraden so ista nagrada. Toj e avtor i na drugi scenarija, me|u koi i za kratkometra`ni igrani filmovi, televiziski i kinematografski dokumentarci.
Tomislav Osmanli e diplomiran pravnik po obrazovanie, novinar po profesija i pisatel po vokacija. Vo svojot profesionalen i umetni~ki anga`man do sega se potvrdi kako isklu~itelno raznoroden avtor: scenarist, dramaturg, teoreti~ar na mediumite, pisatel, kriti~ar, novinar i eseist.
Avtor e na sedum knigi od razli~ni `anrovi, me|u koi: prvite makedonski knigi posveteni na Sedmata ("Filmot i politi~koto", 1981) i na Devettata umetnost ("Strip, zapis so ~ove~ki lik", 1987) , kako i na knigata scenarija ("Skopski diptih", 1991), esei za gra|anskiot urbanitet ("Mediumot {to nedostasuva", 1992), zbirka raskazi ("Peperutkata na detstvoto", 1993) , politi~ki osvrti i esei ("Oslu{nuvawa vo gluvo doba", 1994) ,"Dvajca vo Eden" (Piesa za Dvajca, Mese~ina i Kukli,1998) i "Noviot car" (Detska igra vo prirodata ,1999).
Pi{uva i proekti za scenska realizacija. Najnapred bitolskiot Naroden teatar (1987), a potoa i Narodniot teatar "Anton Panov" vo Strumica (1990), ja izvedoa negovata satiri~na komedija "Salonot Bums". Po povod 30 godi{ninata od skopskiot zemjotres vo Univerzalnata sala be{e izvedena negovata multimedijalna scenska povest "Memento za eden grad" (1993), a vo ramkite na me|unarodniot filmski festival "Bra}a Manaki" be{e postaven negoviot multimedijalen proekt "Nemirni senki" (1993). "Dvajca vo Eden" e najnovata, kamerna piesa na Osmanli, objavena kako negova sedma po red kniga (1995), {to na krajot od 1996 godina ja do`ivea svojata praizvedba na scenata na Narodniot teatar vo Kumanovo. Vo istata godina e i negovata piesa "Svetulki vo no}ta". Vo april 1997 godina ovaa piesa be{e postavena vo Teatarot John W.Gains od Wuport Wuz vo amerikanskata dr`ava Virxinija, a u~estvuva{e na amerikanskiot "Blu Rix" teatarski festival vo Ri~mond, SAD. Narednata sezona "Dvajca vo Eden" be{e postaven na ve~ernata scena na Teatarot za deca i mladinci vo Skopje vo 1998.
Za svojata umetni~ka, novinarska i kriti~arska dejnost, Tomislav Osmanli e dobnitnik na pove}e op{testveni i profesionalni nagradi i priznanija me|u koi: vo 1986 godina - prvata novinska makedonska nagrada za postigawa vo umetni~ka kritika, za svojata kriti~arska aktivnost vo filmot; vo1987 godina - nagradata "13 noemvri" za umetni~ko i teoretsko tvore{tvo; vo 1988 godina na najvisokoto mladinsko priznanie "Plaketata na NOMSM" za specijalni postigawa na poleto na novinarstvoto i publicisti~kata rabota; vo 1992 godina ja dobiva nagrada na "Nova Makedonija" za svojata novinarska rabota, a 1993 godina mu be{e dodelena i nagradata "Krste P. Misirkov" za osobenite postigawa vo makedonskoto novinarstvo .
Vo 1993 godina me|u 47 pristignati trudovi ja osvoi Prvata nagrada za video-proektot na politi~kata kampawa "Zaedno do nade`ta" na fondacijata Otvoreno op{testvo.
Dobitnik na prvata nagrada na konkusot za raskaz na Fondot "11 mart 1943" sto se dodeluva sekoja petta godina od strana na MANU, za raskazot "Slikata na tetka Ra{ela".
Vo svojata 20-godi{na profesionalna novinarska kariera bil ~len na redakciiite na vesnicite "Mlad borec", "Komunist", "21", "Nova Makedonija" i na belgradskoto spisanie "Ideje", kade{to se anga`iral kako novinar, zamenik glaven i odgovoren urednik i urednik na Prilozi i Rubriki od Kulturata.
Avtor na golem broj teoretski tekstovi i esei objavuvani re~isi vo site izdanija na makedonskata op{testvena i stru~na periodika, kako i vo pove}e porane{ni jugoslovenski spisanijata.
Bil izbiran na pogolem broj op{testveni funkcii: Pretsedatel na Filmskata mladina na Makedonija, ~len na Komitetot za kultura na Sekretarijatot za kultura na RM i na Komisijata za kulturni vrski so stranstvo, biran i imenuvan vo golem broj stru~ni i op{testveni tela i umetni~ki komisii, vo Makedonija i nekoga{na Jugoslavija.
Denes toj e odgovoren urednik na Kulturno-umetni~kata programa na Telma telezivija.