ZAKLU^OK

        Vakviot pristap kon BOGATSTVOTO na PRAISTORISKIOT MAKEDONSKI JAZIK podrazbira i razgleduvawe od POVISOKO NAU^NO RAMNI[TE na CELOKUPNATA PRAISTORISKA MATERIJALNA KULTURA na MAKEDONIJA vo kontekst na BALKANSKO - ANADOLSKIOT KULTUREN KOMPLEKS i PO[IROKO so odreduvawe na NOVO KULTURNO @ARI[TE kako IZVOR za disperzija na PISMENOSTA i KULTURATA vo EVRO - AZISKIOT KONTINENT i vo SVETOT. Toa, sekako, podrazbira zna~itelno REVIDIRAWE na mnogu DOSEGA[NI TEORII za navodnata MIGRACIJA na takanare~eniot INDOEVROPSKI NAROD, koj se u{te vo NAUKATA e optovaren so mnogu NEPOZNANICI i SOMNITELNI KONOTACII {to, vo kraj na krai{tata, ne pridonesuvaat za pravilno definirawe i re{avawe na problemot, ostavaj}i go nego seu{te vo domenot na NAU^NATA ENIGMATIKA.IK i SVOE PISMO, za SVOI SIMBOLI i SVOJ ETNI^KI IDENTITET itn., t.e. za SVOJA AVTENTI^NA CIVILIZACIJA niz izminatite ILJADOLETIJA.

 

 

        Nesoodvetnoto ili pogre{noto definirawe na problemot, a vo golema mera i SIROMA[NATA INFORMATIVNA OSNOVA za mnogu delikatni sostojbi od RAZVOJOT na PISMENOSTA, koja pretstavuva FUNDAMENTALEN SODR@ATEL na SEKOJA CIVILIZACIJA, pridonelo ne samo do NESOODVETNI ili POGRE[NI ZAKLU^OCI, tuku i do KORELATIVNI IMPLIKATIVNI FORMI na ISPITUVAWE na nesogledlivi po~etni FORMALNOLOGI^NI GRE[KI.

 

"SKRIJ SE S’"

LO[I QUDI PS'NI

KOI IWI IDU

[IRE IDT P'G"

De{ifriran tekst na stara makedonska (Vedska) pesna od glinenata plo~ka od Grade{nica blizu do Vraca, koja pro~itana oddesno nalevo glasi:
“SKRIJ SE SEGA
LO[I LU\E PSETA
KOJ POINAKVI IDAT,
[IRUM IDAT PAK”
Glinenata plo~ka, spored Marija Gimbutas, se datira okolu 5000 g.p.n.e., a, spored bugarskite arheolozi se datira so starost okolu 3.500 g.p.n.e.

 

        Imeno, prethodno utvrdenite NESOODVETNI APSOLUTNI HRONOLOGII za RAZVOJOT na ^OVE[TVOTO za dadeno vreme i daden prostor gi stavale PODOCNE@NITE ISPITUVAWA, so site mo`ni zaklu~oci, vo PODREDENA SITUACIJA, a golem del od NAU^NICITE se doveduvale i se doveduvaat vo uloga na NESVESNI MANIPULANTI so ve}e IZMANIPULIRANI AKSIOMI na mo`niot AKSIOMATSKI SISTEM na razvojot na PISMENOSTA pretpo~ituvaj}i gi DERIVATITE na PRVOBITNIOT nepoznat ZNAKOVEN i GLASOVEN SISTEM na PRAISTORISKATA PISMENOST na MATRIJARHATOT, kako KOREN na AZBU^NOTO GNOSEOLO[KO DRVO na PISMENOSTA.
        Dosega{noto somnitelno PALEOGRAFSKO PREZENTIRAWE na DEL od POLIGENETSKIOT RAZVOJ na PISMENOSTA pridonese do favorizirawe na nekoi PODOCNE@NI KULTURNI SREDINI i NARODI kako navodni PRVOBITNI @ARI[TA na izvoz na CIVILIZACII i CIVILIZACISKI SUPSTRATI, a VISTINSKITE IZVORI na KONTINUIRANOTO DISCIPLINIRANO PISMO i AVTENTI^NATA KULTURA od paleolitot pa do denes na MAKEDONSKITE (BALKANSKITE) PROSTORI ili bile nepoznati za po{irokata nau~na javnost, ili se minimizirale nivnite vrednosti, ili se ostaveni na marginite na KULTURNITE INTERAKCII i KULTURNIOT KONTINUITET na ^OVE[TVOTO {to, od svoja strana, pridonelo NEKOI NARODI da si pridadat POGOLEMA TE@INA i da se ISPROEKTIRAAT vo {to e mo`no PODALE^NO MINATO.
        Favoriziraweto na SREDNIOT i BLISKIOT ISTOK, kako navodni PRONAO\A^I na GLAVNIOT SISTEM na DISCIPLINIRANOTO PISMO ili na drugi INOVACII, kako i navodnoto [IREWE na CIVILIZACISKITE BRANOVI od ISTOK kon ZAPAD na takanare~enata INDOEVROPSKA POPULACIJA, denes stanuvaat se PONEARGUMENTIRANI i KRAJNO DISKUTABILNI, NEUBEDLIVI i NEODR@LIVI TEORII.

        POSTOEWETO na ^OVEKOT na Makedonskiot (Balkanskiot) Poluostrov pome|u 600.000 i 160.000 g.p.n.e. ili najmalku od okolu 260.000 - 240.000 g.p.n.e., PRVOTO FONETSKO GOVOREWE, t.e. komunicirawe me|u lu|eto so ARTIKULIRANI GLASOVI od okolu 30.000 g.p.n.e., POSTOEWETO na takanare~enoto SINTETI^KO PISMO od okolu 13.000 - 11.000 g.p.n.e. i POSTOEWETO na GLASOVNO (FONETSKO) PISMO najmalku od okolu 7.000 g.p.n.e., odnosno vo KONTINUIRANO TRAEWE najmalku od okolu 9.000 godini, go pravi MAKEDONSKIOT (BALKANSKIOT) PROSTOR, a oddelno MAKEDONSKIOT PROSTOR, kako negov CENTRALEN DEL, mnogu interesno i predizvikuva~ko POLE za NAU^NI ISPITUVAWA.
Bronzen ovalen pe~at od lokalitetot “Cerje” kaj Govrlevo blizu do Skopje so dreven makedonski tekst, koj se datira so okolu 1500 g.p.n.e.