Trp Ruen, ruenicata od 567 g.n.e. i “V les knig...”

        Za razlika od staroslovenskiot jazik, KONSONANTSKIOT SISTEM vo drevniot MAKEDONSKI JAZIK se odlikuva i so nekoi svoi specifi~nosti vo artikulacijata. Taka, na primer, za sonantot

postoi i soodveten zaseben znak, koj e identi~en so onoj od sovremeniot MAKEDONSKI LITERATUREN JAZIK i koj se izgovara na dva na~ina: kako silno artikulirana soglaska i kako pomalku napregnato izgovoren neslogotvoren glas. Vo nieden dosega de{ifriran dreven MAKEDONSKI TEKST ne e registrirano prisustvo na maliot jus i golemiot jus, na malata ili golemata nosovka, nitu na jor, jeri, jer, jat, ili ksi. RUENICATA ne gi ima zastapeno bukvite:

¿, ¿I, ì, î

no zatoa TRP RUEN gi koristel bukvite

pri reckaweto na najstarata dosega za~uvana srednovekovna istorija na SLOVENITE so apsolutna hronologija od okolu 650 g.p.n.e. do verojatno 567 g.n.e. (ili do IX v.n.e.), bidej}i na desettiot red na faksimilot od {ti~kata br. 15 od DABOVITE [TI^KI so dol`ina 38 sm, {iro~ina 22 sm i debelina od 6 do 10 mm na takanare~enata “VLESOVA KNIGA”, a fakti~ki
“V LES KNIG...”,

t.e. "VO DRVENITE KNIGI..." decidno i izvorno e izreckano:

a soodvetno prevedeno na sovremen makedonski literaturen jazik glasi:

"RECKANO E 6075 KAJ SNAATA COJA.
TRP RUEN - (U)^EN OD OVOJ DVOREC"

        I pokraj toa {to gi nemame na uvid site faksimili na "V LES KNIG..." i sme svesni za GRE[KITE {to mo`el da gi napravi g - din J. P. MIROQUBOV pri “slepoto” prepi{uvawe na nepoznatata sodr`ina, koja za nego bila napi{ana so NEPOZNATA AZBUKA i so NEPOZNAT JAZIK, sepak, od de{ifriraniot dostapen faksimil na {ti~kata br. 15 se nametnuva soznanieto deka i AZBU^NOTO PISMO i JAZIKOT so koj se koristel TRP RUEN se mnogu POBLISKI do nivnata drevna MAKEDONSKA OSNOVA otkolku poznatite SREDNOVEKOVNI MODIFIKACII na REFORMATORITE KIRIL i METODIJ i na KLIMENT OHRIDSKI. Imeno, T’RP RUEN ne koristi jor, jer i jeri, ne koristi digram “ou “, tuku samo ligatura "$" i drevnomakedonski znak “u” za samoglaskata "U", a,sudejki spored drvenata {ti~ka br. 15 od “V LES KNIG...”,toj, verojatno, znae i koristi samo nekoi poedine~ni znaci za dvoglaskite i nosovkite (vidi sporedbena tablica), koi se prisutni i vo SREDNOVEKOVNATA MAKEDONSKA KIRILICA na REFORMATOROT KLIMENT OHRIDSKI. Osobeno e indikativen faktot {to KONSTANTIN - KIRIL, koga so brat mu METODIJ bil vo HERSON, na{ol EVANGELIE i PSALTIR napi{ani

“rousyskimi pismen™”

i ^OVEK {to go znael toj JAZIK, pa so nego se NAU^IL da gi ^ITA tie KNIGI, a toa }e re~e prestojot kaj HAZARITE na KRIM gi zbogatil znaewata na KIRIL i pozitivno pridonel pri oformuvaweto na GLAGOLICATA pred zaminuvaweto na obajcata solunski bra}a vo MORAVIJA vo 863 godina. Nema somnevawe deka TRP RUEN ne e SOVREMENIK na MAKEDONSKITE REFORMATORI, a DABOVITE [TI^KI na "V LES KNIG..." se izreckani verojatno vo 6.075 godina od sozdavaweto na svetot, bidej}i znakovnata grupa

mo`e da ima broj~ana vrednost 567, bidej}i istata mo`e da se de{ifrira kako titluvana znakovna grup

å . E . D. = 6075 - 5508 = 567 g.n.e.,

a toa }e re~e zapisot na T’RP RUEN e napraven dve godini po smrtta na UPRAVDA, VISTINIJAN, ISTINIJAN ili kako {to pove}e e poznat so latiniziranoto ime JUSINIJAN I - eden od najslavnite Makedonci (roden od seloto Taor, skopsko), koj od 527 do 565 godina vledeel so Svetskoto Hristijansko Carstvo (rana Vizantija), koe toga{ u{te se vika{e Imperium Roomanum. Vistinijan, Istinijan ili Justinijan I e najgolemiot zakonodavec na site vremiwa, koj izvr{il kodifikacija na takanare~enoto “Rimsko Pravo”, a fakti~ki vo 528 godina so komisija od 10 najdobri pravnici naredil vo eden edinstven zakonik da se soberat 4.652 porane{ni propisi, a potoa naredil da se izraboti i pedesettomna zbirka na na~elni presudi vo koj Drevnomakedonskiot praven supstrat e vgraden kako osnova na pravniot sistem na site podocne`ni evropski i drugi pravni dr`avi.

 

Portret na Upravda, Vistinijan, Istinijan i Justinijan I (527 - 565 g.n.e.), Crkva Sv. Vitale, Ravena, mozaik (vtora ~etvrtina na VI vek n.e.)

Drevnomakedonski natpis na karpa na leviot breg na rekata Crna pri vlezot vo Sko~ivirskata klisura, koj soodvetsvuva so materjalnata kultura od tumbite na Porodinskata grupa (5.500 - 5.000 g.p.n.e.).

 

        Faktot {to polkovnikot na ruskata vojska TEODOR ARTUROVI^ IZENBEK (1890 - 1941) originalnite dabovi {ti~ki na "V LES KNIG..." slu~ajno gi pronajde vo 1919 godina vo Velikij Burluk - imawe na Zadonskite dvorjani blizu do grat~eto VOL^ANSKA vo KURSKATA GUBERNIJA vo RUSIJA, kako KNE@EVSKI DOMA[NI RELIKVII, vo 1922 godina ALI IZENBEK preku KONSTANTINOPOL i FRANCIJA gi prenese vo BELGIJA, vo BRISEL, a verojatno vo 1941 godina specijalnite slu`bi na SS (na primer institutot ANEERBE) gi prigrabile i uni{tile kako vozmo`ni TRAGI na DREVNATA SLOVENSKA KULTURA, apsolutno ni{to ne ka`uva za POTEKLOTO i MESTOTO na @IVEEWE i TVOREWE na avtorot TRP RUEN, kako NAU^NIK, SOSTAVUVA^ i RECKAR na {ti~kite od "V LES KNIG ".... Me|utoa, ako imame predvid deka PLANINATA RUEN e vo MAKEDONIJA, deka JAZIKOT so koj se slu`el TRP RUEN e najblisku do ISTO^NOTO NARE^JE na MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK i ako imame predvid deka TRP RUEN skoro vo CELOST ja KORISTI OSNOVATA i gi koristi SPECIFI^NOSTITE na VOKALNIOT i KONSONANTSKIOT SISTEM na drevnata MAKEDONSKA AZBUKA, toga{ stanuva jasno deka avtorot na "V LES KNIG..." svoite korewa gi ima vo MAKEDONIJA t.e. nekade vo okolinata na PLANINATA RUEN, a dali NAJSTARATA ISTORIJA NA SLOVENITE ima EDEN AVTOR ili TROJCA AVTORI i kako DABOVITE [TI^KI “{etale” i se dopolnuvale niz beliot svet e ve}e tema za posebni istra`uvawa.

Sporedbena tablica so prikaz na drevnomakedonskata azbuka, srednomakedonskite azbuki

i novomakedonskata azbuka vo odnos na drugi derivatni azbuki na makedonskata azbuka