Makedonskata azbuka i specifi~nite makedonski bukvi

        Op{to zemeno, 35 glasovi od DREVNMAKEDONSKIOT GLASOVEN SISTEM se obele`uvale so slednite znaci:

 

 

        Zbirot od ovie bukvi, kako i modifikaciite prika`ani vo tabl. br. 1, ja ~ini OP[TATA PRAISTORISKA MAKEDONSKA AZBUKA, koja vo VI v.n.e. ili vo IX v.n.e. poslu`ila kako PROTOTIP za sozdavawe na srednovekovnite modificirani azbuki RUENICA, GLAGOLICA i KIRILICA. Reformatorot KLIMENT OHRIDSKI, verojatno, poznavaj}i ja starata MAKEDONSKA AZBUKA i RUENICATA, vo IX vek gi ponudil samo erovite od slednite takanare~eni NOVI BUKVI:

¿, Y, H, Œ, ã, ¿Y, °, Í

        no ne i SPECIFI^NO MAKEDONSKITE (SLOVENSKITE) BUKVI:

B, J, C, Q, \, (%T)

koi drevnite MAKEDONCI gi upotrebuvale u{te od krajot na MEZOLITOT i po~etokot na NEOLITOT so isklu~ok na konsonantskata grupa
[T ” za koja vo DREVNOMAKEDONSKATA AZBUKA postoel znakot

ili ligaturata

a ne znakot “ \ “, bidej}i znakot “ \ “ soodvetstvuva na glasot “ X “ vo sovremenata makedonska kirilica. Sledstveno, tvrdeweto na Aristofan deka navodno digamata

odgovarala na glasot “ B “ kaj "varvarite" ne e vistinito vo slu~ajot na DREVNOMAKEDONSKATA AZBUKA, a, verojatno, se odnesuvalo za nekoi drugi "varvari" kako, na primer, Etrurcite ili Venetite. Celosno pogre{en e stavot vo sovremenata nauka za jazikot deka navodno bukvata “ [ “ bila pozajmena od isto~nite azbuki (evrejskata ili ermenskata), bidej}i taa e sostaven del na DREVNOMAKEDONSKATA AZBUKA od vremeto na neolitot, a isto~nite azbuki se samo DERIVAT na DREVNOMAKEDONSKATA AZBUKA. Isto taka e nepobiten faktot deka MAKEDONCITE znaele za bukvata

ili Y (åHLO) u{te vo praistorijata, bidej}i na ovalen bronzen pe~at od okolu 1500 g.p.n.e. od lokalitetot “ Cerje “ blizu do seloto Govrelevo - skopsko e registriran i natpisot:

koj oddesno nalevo se de{ifrira, transkribira i ~ita “ YÄNÄL “, t.e. “ YINAL “ ili “ YIRNAL “, a toa }e re~e e celosno neodr`livo tvrdeweto na nekoi sovremeni makedonski nau~nici deka navodno “ Vo kirilicata otprvin nemalo znak za
“ Y “. Isto taka e neodr`livo tvrdeweto na RADMILA UGRINOVA - SKALOVSKA (n.d., str. 26) deka navodno “ Vo kirilicata se upotrebuvale za ozna~uvawe na konsonantskite grupi “ KS “ i “ PS “ soodvetni gr~ki bukvi: “ © “ (KSI) i “ æ “ (PSI) ”, bidej}i MAKEDONSKATA bukva

za konsonantskata grupa “ PS “ e prisutna vo drevnata MAKEDONSKA AZBUKA u{te od krajot na MEZOLITOT na natpisi od razli~ni lokaliteti , a na bronzeniot pe~at od okolu 1500 g.p.n.e. od
“ Cerje “ blizu do Govrelevo gi de{ifriravme i slednite natpisi:

i

koi oddesno nalevo se de{ifriraat, transkribiraat i ~itaat: “ K’SI IZ PS’D “ i “ L’SI IZ PS’D “, a toa soodvetno }e re~e “ K’SI OD POSADATA “ i “ L’SI OD POSADATA “. Isto taka treba da se doobjasni tvrdeweto na imenovanata deka navodno |ervotse koristel samo “... za ozna~uvawe na meko “ \ “ vo gr~ki zaemki, a vo kirilicata za ozna~uvawe na toj glas se upotrebuva “ G’ “ ...“, bidej}i MAKEDONCITE znaele za koristewe na bukvata “ \ “ u{te od 7.000 - 6.000 g.p.n.e., kako {to e slu~aj so tekstot od Osin~ani:

kade decidno stoi:

koj oddesno nalevo se de{ifrira, transkribira i ~ita “ ZET UT’\ UEO^O “, ili kako {to e slu~aj so epitafot na DIMO RIJDIL od VII v.p.n.e. kade zborot

vo svojata originalna vertikalna kompozicija, oddolu nagore se de{ifrira, transkribira i ~ita kako “ \OL “.

 

Nadgroben spomenik na poetot, i herojot Dimo Rijdil od ostrovot Lemno (VII v.p.n.e.)

Karakteristi~en sad na Korintska keramika so drevnomakedonski natpis, koj oddlevo nadesno glasi: " GOLUL'V GURE[T SAM GROHO RVU O LIVI (NA IGRAWE) OP[TOM " {to na sovremen makedonski jazik glasi: "GOLENI^OK, GORE[T, SAM GROHOTNO SKOKAM O LIVI (NA IGRAWE) OP[TO" (540 - 535 g.p.n.e.)

Figuri na bo`ici na plodnosta, koi vo 1999 godina slu~ajno se otkrieni na neolitskata naselba vo ^air, na potegot na ulicata Di`onska vo Skopje. Neolitskata tumba vo ^air, pokraj neolitskata tumba vo Maxari i neolitskata naselba na Skopskata Tvrdina, u{te edna{ go potvrduva soznanieto deka `ivotot vo Skopje kontinuirano trae najmalku 7000 - 8000 godini.