Nekoi sinteti~ki osobini na drevnomakedonskiot jazik

        Vo ovaa prigoda nema da se zadr`ime podetalno na SITE GLASOVNI PROMENI {to mo`at da se registriraat od de{ifriraniot materijal, a koi se FIKSIRANI od U^ENI LU\E na toa dale~no PRAISTORISKO VREME i koi zboruvaat deka se vr{ele pod ODREDENI USLOVI i deka bile POSLEDICA na OPREDELENI PRI^INI, t.e. deka se vr{ele vo EDEN PERIOD od VREME i na EDNA TERITORIJA koja i toga{ i sega se vika MAKEDONIJA. I pokraj toa {to vo RAZLI^NI VREMENSKI PERIODI va`at i RAZLI^NI GLASOVNI ZAKONI, sepak, nekoi INOVACII svoeto IZVORI[TE go imaat duri vo MATRIJARHATOT. Sledstveno, razjasnuvaweto na site specifiki na PRAISTORISKIOT MAKEDONSKI LITERATUREN JAZIK, t.e. na PRAJAZIKOT na SITE DENE[NI SLOVENI, bara poseopfatni suptilni JAZI^NI ANALIZI i tie gi nadminuvaat ramkite na ovoj trud. Me|utoa, treba da navedeme deka vo de{ifriraniot jazi~en materijal se sogleduvaat:
        a) GLASOVNIOT SISTEM na drevniot MAKEDONSKI LITERATUREN JAZIK i
       
b) NAJVA@NITE ELEMENTI za ARTIKULACIJA na ODDELNI GLASOVI od toj PRAISTORISKI MAKEDONSKI JAZI^EN SISTEM, odnosno deka i toga{ MAKEDONSKIOT PRAVOPIS po~ival vrz FONETSKI PRINCIPI.
Taka, na primer, so bukvata

se obele`uvala MEKA (palatalizirana) SOGLASKA koja se izgovarala povisoko od tvrdoto

kako {to e slu~aj vo za~uvanata faza od najstarata periodizacija na istorijata na MAKEDONSKIOT JAZIK, t.e. vo za~uvanata pade`na forma na imenkata "IQO" vo sinteti~kata deklinacija

 

 

 

Drevnomakedonski natpis od Ilina Gora ili Crna Loma od Osin~ani blizu do Skopje (7000 - 6000 g.p.n.e.), kade mo`e da se de{ifrira i pro~ita zamenkata(ONA) vo genitivnata
pade`na forma(WE)

Predvedski nadgroben spomenik so natpis napi{an so drevno makedonsko pismo i na dreven makedonski jazik: “KRE[T SE SI U L’T S’L S IQU” so zna~ewe “KRESKAJ SE SI VO LET SAMO SO SONCETO”. Ilina Gora, Gorno svetili{te, Osin~ani blizu do Skopje (7000 - 6000 g.p.n.e.).

 

od Osin~ani od okolu 7.000 - 6.000 g.p.n.e., kade oddesno nalevo mo`eme da pro~itame "IQU" (Iqo, Iq - a, Iq - u, Iq - a, Iq - o, Iq - om, Iq - u)
So bukvata

se obele`uval glas so MEK IZGOVOR, koj mu se protivstavuva na tvrdoto,

a toa }e re~e deka bukvata "W" vo DREVNOMAKEDONSKIOT JAZIK se obrazuvala so pomo{ na NADREDEN ZNAK (to~ka), kako, na primer, vo pi{uvaweto na zamenkata od `enski rod 3 l . edn. (ONA) vo vinitelnata (akuzativnata) pade`na forma

(WU) i roditelnata (genitivnata) pade`na forma

(WE) itn. kade e o~igledno prisustvoto na bogata promena po pade`i, t.e. na {estopade`ni oblici na li~nite i neli~nite zamenki, vklu~uvaj}i i takvi najstari formi kako EA, EE, EI itn., i prisustvo na zakonot za otvorawe na SLOGOVITE vo MAKEDONIJA i vo vremeto na MATRIJARHATOT ili po~etokot na PATRIJARHATOT. Vo de{ifriranite PISMENI SPOMENICI se prepoznaeni i slu~ai za koristewe na zborovi so PI[UVAWE i IZGOVARAWE na glasovite \ i ]. Znakot za glasot \ se formiral so upotreba na NADREDEN ZNAK i go imal sledniot izgled

vo sistemot na znaci od nadgrobniot spomenik na herojot DIMO RIJDIL od VII v.p.n.e. (o. Lemno vo Egejsko More), kako, na primer, vo zborot

koj se de{ifrira, transkribira i ~ita kako "\OL". Dodeka za glasot ] se koristel kako svrten (invertiran) znakot K, no bez upotreba na NADREDEN ZNAK, t.e. samo,

kako vo slu~ajot na de{ifriraniot zbor

{to oddesno nalevo se de{ifrira, transkribira i ~ita kako "NO]E". Vo drevniot MAKEDONSKI JAZIK postoel IZGOVOR i PRAVOPIS na soglaskata

Interesen e slu~ajot na pi{uvawe "J" i negovoto izgovarawe kako silno artikulirana soglaska (j) me|u dve isti samoglaski, da re~eme "A", kako, na primer, vo starata MAKEDONSKA pokazna zamenka

koja oddesno nalevo se de{ifrira, transkribira i ~ita kako "TAJA" vo smisla na "TAA", odnosno vo pokaznata zamenka od `.r. 3 l. ednina "TAJA" imame eden primer od Osin~ani kade ednoslo`nata stara MAKEDONSKA pokazna zamenska morfema "TA" (tó, ta, to) e potsilena so pribavuvawe na partikulata "JA" za da se zakrepi nejzinata izraznost. Poinaku re~eno, DREVNITE MAKEDONCI imale SUPTILNO POZNAVAWE za GLASOVNATA STRUKTURA na ZBOROT, za GLASOT kako NAJMALA EDINKA na ZBOROT, t.e. za GLASOVNATA EDINKA koja vr{i SMISLOVNA FUNKCIJA vo ZBOROT, odnosno za pove}eto RAZNOVIDNOSTI na GLASOT, koi nastanuvaat poradi razni AKUSTI^NI ili ARTIKULACIONI PROMENI, za IZGOVOROT i PRAVOPISOT na SAMOGLASKITE i SOGLASKITE, za FONETSKIOT PRAVOPIS itn.

 

(7000 - 6000 g.p.n.e.) kade oddesno nalevo vo po~etokot na tekstot mo`e da se de{ifrira i pro~ita pokaznata zamenka “TAJA” (“TAA”).

 

Ostatoci na praistoriski obelisk so prvobitna viso~ina okolu 5 m i so drevnomakedonski natpis registriran vo septemvri mesec 2000 godina na lokalitetot “Milisin” vo prostorot na rezervatot
na Ko`uf Planina, Lovi{te “Milisin” na [umskoto stopanstvo od Gevgelija, koe se nao|a na oddale~enost okolu 24 km od centarot na Gevgelija.