Makedonskata civilizacija - pronao|a~ na pismoto

        Kako {to ve}e navedovme, edna od najgolemite pridobivki na MAKEDONSKATA CIVILIZACIJA e PRONAO\AWETO na PISMOTO, t.e. sostavuvaweto na GLASOVNOTO PISMO so izvonredna sublimacija za SEKOJ GLAS i ZNAK i so fonetika na NAJUPROSTEN SISTEM na VOKALI i KONSONANTI. Vo praistoriskiot period, t.e. vo periodot koj arheologijata denes go tretira kako PRAISTORISKI, bidej}i toj de fakto za MAKEDONCITE e ISTORISKI PERIOD postar od HERODOTOVATA ISTORIJA, vo MAKEDONIJA bile vo upotreba DVE AZBUKI od ~ija osnova, kako derivati, proizlegle SITE PODOCNE@NI FONETSKI PISMA, me|u koi i takanare~enata ELINSKA AZBUKA od okolu IX v.p.n.e., takanare~enata LATINSKA AZBUKA od anti~kiot period, takanare~enata GLAGOLICA na solunskite bra}a KIRIL i METODIJ, KIRILICATA na KILMENT OHRIDSKI od IX v.n.e. i AZBUKATA na TRP RUEN od VI ili IX v.n.e. itn., kako i site drugi takanare~eni DREVNI PRASLOVENSKI AZBUKI (Fenikiska, Etrurska, Venetska, Lidiska, Likiska itn.), AZBUKITE na SEVERNOSEMITSKITE NARODI i 62 FONETSKI PISM na INDISKATA POPULACIJA itn. Poinaku re~eno, MAKEDONCITE od krajot na MEZOLITOT i po~etokot na NEOLITOT se sozdava~i na NAJSTARATA FAZA na GLASOVNO PISMO sli~no na SOVREMENATA MAKEDONSKA KIRILICA, koe vo IX v.n.e. im poslu`ilo na KIRIL i METODIJ kako prototip na SOSTAVUVAWETO NA GLAGOLICATA, na KLIMENT OHRIDSKI za sostavuvawe na KIRILICATA i verojatno vo 567 g.n.e. (ili vo IX v.n.e.) na TRP RUEN za sostavuvawe na RUENICATA.

 

Makedonija vo kartata na svetot (ise~ok), spored Kosmografijata na Klavdij Ptolomej (ok.100-178 g.n.e.)

Tabl. br. 1.Praistoriska makedonska azbuka, spored de{ifrirani tekstovi od spomenici na pismenosta so starost od 7000 do 535 g.p.n.e.

 

        Spored de{ifriraniot jazi~en materijal, dosega se raspoznaeni 35 bukvi od DREVNOMAKEDONSKATA "JAVNA" AZBUKA. Pismenite znaci na drevniot MAKEDONSKI JAZIK jasno svedo~at deka toj e NORMIRAN JAZIK, so razrabotena FONETIKA i MORFOLOGIJA, so raznovidni za~uvani literaturni tekstovi i so bogat re~nik. Toj e SINTETI^EN, pove}e fleksiven jazik, i s# do XIII v.n.e. MAKEDONSKIOT JAZIK ostanuva SINTETI^EN, t.e. imenkite i drugite IMENSKI ZBOROVI ja vr{ele svojata sintaksi~ka slu`ba vo re~enicata preku PADE@NI NASTAVKI, a vo MAKEDONSKIOT JAZIK imalo SEDUM PADE@I za EDNINA, MNO@INA i DVOINA (DUAL). Najstarite NATPISI i ZAPISI se so takanare~en KONTINUIRAN JAZIK i datiraat najmalku od okolu 7.000 - 6.000 g.p.n.e. i, spored najstarata DREVNOMAKEDONSKA EPIGRAFIKA, mo`e da se tvrdi deka DVETE DREVNOMAKEDONSKI AZBUKI ("JAVNATA" i "TAJNATA") egzistirale paralelno, bidej}i na POVE]E ARTEFAKTI (pe~ati, glineni plo~i itn.) se registrirani NATPISI so ISTOVREMENA UPOTREBA i na EDNATA i na DRUGATA PRAISTORISKA MAKEDONSKA AZBUKA. Obete azbuki imaat POVE]E ZAEDNI^KI CRTI i e o~igledno deka vo mnogu podocne`en period od niv proizlegle, kako derivati, i INICIJALNOTO (unicijalno, ustavno) i MINUSKULNOTO takanare~eno "elinsko" pismo, a de fakto DERIVAT na DREVNOTO MAKEDONSKO PISMO, no so zna~itelno reduciran vokalen i konsonantski sistem, bidej}i takanare~enata "ELINSKA AZBUKA" ima samo 24 bukvi. Sledstveno, od mnogu somnitelen karakter e soop{tuvaweto na Herodot deka navodno Elinite svoeto pismo go prezele oFenikijcite, koga ve}e na Makedonskiot Poluostrov (Balkanot) imame glasovno pismo vo Osin~ani, Lepenski Vir i Govrlevo u{te od 7.000- 6.000 g.p.n.e. (Tabl. br. 1.)