NEZAPIRLIVA MAKEDONSKA CIVILIZACIJA

        Blagodarej}i na istra`uvawata od domenot na arheologijata, arheolo{kata lingvistika i, op{to zemeno, od DREVNATA MAKEDONISTIKA, za poslednite 10 godini e utvrdena nova apsolutna hronologija za kulturniot kontinuitet na makedonskiot narod i za najstaroto `iveewe na Makedonskiot Poluostrov (Balkanot). Ve}e ne mo`e da se osporuva faktot deka ~erepot na mladiot ~ovek (25 - 30 godi{en), koj e pronajden vo pe{terata "Crveni Steni" blizu do seloto Kameni Gumna (Petrolona) vo Egejska Makedonija, e svedo{tvo za Makedoncite deka vo Makedonija lu|eto odat ispraveni i razmisluvaat so svoja glava najmalku 600.000 - 160.000 g.p.n.e. ili so poegzakten metod e utvrdena starost od 260.000 -240.000 g.p.n.e.

 

 

 

        Arheolo{kata lingvistika za poslednite deset godini prezentirala pove}e pismeni spomenici od krajot na mezolitot i po~etokot na neolitetot, koi se napi{ani na dreven makedonski jazik i so drevni makedonski azbuki ("javna" i "tajna"), a so toa vo pismenata tradicija go osvedo~i najstariot supstrat za site podocne`ni derivatni jazici i azbuki ne samo na Makedonskiot Poluostrov (Balkanot), tuku i po{iroko vo svetot. Najstariot spomenik na pismenosta, koj e de{ifriran so drevno makedonsko glasovno pismo i e na dreven makedonski jazik e so starost od okolu 13.000 - 11.000 g.p.n.e. ili so vkupna apsolutna hronologija na kontinuiraniot makedonski jazik od okolu 15.000 - 13.000 godini i poteknuva od pe{terata Mas de Azil (Francija) od vremeto na uslovno nare~enata Golema makedonska mitolo{ka imperija.

 


        Praistoriskite svedo{tva od Osin~ani, Govrlevo, Mlado Nagori~ane, ['pel (Dupjak) Kosturski, tumbite vo Maxari i ^air vo Skopje, naselbata od rano kameno vreme kaj Sten~e - Tetovsko, tumbite od Porodinskata grupa pokraj rekata Crna, neprocenliviot natpis od Sko~ivirskata Klisura, glinenata plo~ka od Grade{nica blizu do Vraca (Bugarija), nadgrobniot spomenik na herojot i poetot Dimo Rijdil od VII v.p.n.e. od Lemno vo Egejsko More itn. se samo del od najstarata makedonska civilizacija vo koja dominiral kultot na Sonceto i Kosmosot, kultot na ognot i doma{noto ogni{te, kultot na Golemata Majka - bogiwa na zemjata i simbol na plodnosta itn.

 

 

        Kerami~kiot pe~at od "Cerje" kaj Govrlevo blizu do Skopje koj e pronajden vo 1981 godina, e nepobiten dokaz deka Makedonskata neolitska revolucija ja sozdavale pismeni, intelegentni i neverojatno racionalni makedonski lu|e, koi vo vremeto na makedonskite "zetovi" i "nevesti", "testovi" i "te{ti" od krajot na mezolitot i po~etokot na neolitot (7.000 - 6.000 g.p.n.e.), bile SAMO SO BOGA ili ostanuvale nasamo so BOGA da meditiraat vo periodot na zetuvaweto za sevozmo`nite filozofski aspekti na postoeweto i razvitokot na ~ovekot i ~ove{tvoto, na sevozmo`nata semantika vo prostorot, na edini~noto i zaedni~koto vo kosmosot i svetot, t.e. za kultot na Sonceto i Kosmosot, za kosmogonijata i kosmologijata, za "vi{ite" i "ni`ite" nauki vo vremeto na "zetite", "zetovcite" i "zetuvaweto".
        Za postoeweto na soodvetna makedonska voena oligarhija svedo~i metalniot pe~at od Govrlevo (okolu 1500 g.p.n.e.)

 

 

        Najstarite svedo{ta za arhitektonskite poedine~ni i grupni volumensko - prostorni kompozicii vo vid na nakolni `iveali{ta na Kosturskoto, Dojranskoto, Ohridskoto, Prespanskoto i drugite makedonski ezera, kako i neolitskite kontinentalni i ostrovski naseleni mesta na Drevna Makedonija go afirmiraat golemiot stepen na razvitok na makedonskata civilizacija. Svetili{tata vo vid na "Kameni Stolici" ("Dolmeni") od Crna Loma ili Ilina Gora kaj Osin~ani - Skopsko i kompleksot od raznovidni dolmeni od "[terpa" blizu do Bogdanci, kako i najstariot neolitski obelisk od "Milisin" na podno`jeto na Ko`uf Planina blizu do Gevgelija se samo nepobitni praistoriski svedo{tva za kontinuitetot i raznovidnosta na materijalnata kultura na Makedonija, ~ija teritorija bila i dolgo vreme }e ostane privle~na za sekoj vid istra`uva~ki raboti i reper za proverka, sporedba i {irewe na drugite svetski civilizacii.

 

 

        Vakviot makedonski supstrat celosno go objasnuva evolutivniot proces na makedonskata pismenost, jazik i kultura i ovozmo`uva da se objasni i stepenot na materijalniot i duhovniot raste` koj ovozmo`il vo istoriskoto vreme da se sozdade, sozree i oformi vo IV v.p.n.e. Golemoto makedonsko carstvo od vremeto na Filip II Makedonski (359 - 336 g.p.n.e.) i Aleksandar III Makedonski (336 - 323 g.p.n.e.) so teritorija od 3,8 milioni kvadratni kilometri od Dunav do Severna Afrika i od Jadran i Egipet do Indija i Centralna Azija so izvonrednata i nezgaslivata filozofija na sinkretizmot za obedinuvawe na dr`avite, narodite, mitologiite, bogovite, obi~aite itn., ovozmo`uvaj}i da se {iri na Istok i po celokupniot civiliziran svet Golemata makedonska civilizacija, koja permanentno se oploduvala so novi impulsi. Toj makedonski kosmopolitizam najmalku 2336 godini se {iri, tlee i se rasplamtuva nezavisno od sevozmo`nite oblici na pritajuvawe, prigrabuvawe, zaboravawe, prisvojuvawe, preina~uvawe i prisposobuvawe od strana na podocne`nite civilizacii, imperii, carstva, dr`avi i narodi.
        Vekovite i godinite {to izminale ne bile sekoga{ nakloneti kon afirmacijata na Makedonskata Civilizacija.

 

 

 

        Po makedonskata dominacija so svetot (336 - 30 g.p.n.e.), duri vo periodot na Vtoroto istorisko makedonsko carstvo (takanare~enoto Vizantisko Carstvo), golemiot Makedonec od Taor - Upravda, Vistinijan, Istinijan ili Justinijan I (527 - 565 g.n.e.) vo 529 i 534 godina uspeal da go kodificira supstratot na makedonskoto pravo, koe vo vid na Justinijanov Kodeks so 4652 ukazi mora{e da najde svoja plodna po~va i vo takanare~enoto Rimsko Carstvo vo koe samo se zavr{uvale otpo~natite golemi proekti na Drevnata Makedonska Civilizacija. Golemiot istori~ar, pisatel i prosvetitel T’rp Ruen (567 g.n.e.) e samo u{te edno svedo{tvo za sposobnosta na Makedonecot da se vra}a kon korewata na svoeto poteklo, da go modificira makedonskiot supstrat na pismenosta i da go oplodi semeto na makedonskoto istorisko pamtewe vo razvojot na pismenosta i kulturata na ~ove{tvoto pred golemite semakedonski i seslovenski prosvetiteli Sv. Kiril, Sv. Metodij i Sv. Kliment.

 

 

       Republika Makedonija i nejziniot stru~en i nau~en potencijal ne smee da si dozvoli da go zaboravi ili da go otstapi kulturniot identitet na svojot narod ili da go promeni IMETO koe, kako MAKEDONCI, go nosime najmalku od vremeto na zetot Pir M'ked'nzki ili vo postojano traewe najmalku od okolu 7.000 godini.
       Drevnata, srednovekovnata i sovremenata MAKEDONISTIKA treba da najde svoe zaslu`eno mesto vo site etapi na sistemot na obrazovanieto vo Republika Makedonija. Sega{nite i narednite makedonski istra`uva~i treba da vlo`at napori da se oslobodat od zabludite na XVIII, XIX, i XX vek, t.e. na minatoto, i argumentirano i ubedlivo najnovite istra`uvawa od oblasta na pismenosta, jazikot i kulturata da gi vgradat trajno vo kontinuitetot na makedonskata civilizacija, da najdat svoe zaslu`eno mesto vo site publikacii i sredstva za javno informirawe kaj nas i vo svetot i na toj na~in vo tretiot milenium da se frli soodvetna MAKEDONSKA SVETLINA na S {to e MAKEDONSKO za da se rasvetli najstaroto `ari{te na civilizaciite - MAKEDONIJA.