NEZAPIRLIVA MAKEDONSKA CIVILIZACIJA

        Blagodarej}i na istra`uvawata od domenot na arheologijata, arheolo{kata lingvistika i, op{to zemeno, od DREVNATA MAKEDONISTIKA, za poslednite 10 godini e utvrdena nova apsolutna hronologija za kulturniot kontinuitet na makedonskiot narod i za najstaroto `iveewe na Makedonskiot Poluostrov (Balkanot). Ve}e ne mo`e da se osporuva faktot deka ~erepot na mladiot ~ovek (25 - 30 godi{en), koj e pronajden vo pe{terata "Crveni Steni" blizu do seloto Kameni Gumna (Petrolona) vo Egejska Makedonija, e svedo{tvo za Makedoncite deka vo Makedonija lu|eto odat ispraveni i razmisluvaat so svoja glava najmalku 600.000 - 160.000 g.p.n.e. ili so poegzakten metod e utvrdena starost od 260.000 -240.000 g.p.n.e.

        Arheolo{kata lingvistika za poslednite deset godini prezentirala pove}e pismeni spomenici od krajot na mezolitot i po~etokot na neolitetot, koi se napi{ani na dreven makedonski jazik i so drevni makedonski azbuki ("javna" i "tajna"), a so toa vo pismenata tradicija go osvedo~i najstariot supstrat za site podocne`ni derivatni jazici i azbuki ne samo na Makedonskiot Poluostrov (Balkanot), tuku i po{iroko vo svetot. Najstariot spomenik na pismenosta, koj e de{ifriran so drevno makedonsko glasovno pismo i e na dreven makedonski jazik e so starost od okolu 13.000 - 11.000 g.p.n.e. ili so vkupna apsolutna hronologija na kontinuiraniot makedonski jazik od okolu 15.000 - 13.000 godini i poteknuva od pe{terata Mas de Azil (Francija) od vremeto na uslovno nare~enata Golema makedonska mitolo{ka imperija.

        Praistoriskite svedo{tva od Osin~ani, Govrlevo, Mlado Nagori~ane, ['pel (Dupjak) Kosturski, tumbite vo Maxari i ^air vo Skopje, naselbata od rano kameno vreme kaj Sten~e - Tetovsko, tumbite od Porodinskata grupa pokraj rekata Crna, neprocenliviot natpis od Sko~ivirskata Klisura, glinenata plo~ka od Grade{nica blizu do Vraca (Bugarija), nadgrobniot spomenik na herojot i poetot Dimo Rijdil od VII v.p.n.e. od Lemno vo Egejsko More itn. se samo del od najstarata makedonska civilizacija vo koja dominiral kultot na Sonceto i Kosmosot, kultot na ognot i doma{noto ogni{te, kultot na Golemata Majka - bogiwa na zemjata i simbol na plodnosta itn.

        Najstarite svedo{ta za arhitektonskite poedine~ni i grupni volumensko - prostorni kompozicii vo vid na nakolni `iveali{ta na Kosturskoto, Dojranskoto, Ohridskoto, Prespanskoto i drugite makedonski ezera, kako i neolitskite kontinentalni i ostrovski naseleni mesta na Drevna Makedonija go afirmiraat golemiot stepen na razvitok na makedonskata civilizacija. Svetili{tata vo vid na "Kameni Stolici" ("Dolmeni") od Crna Loma ili Ilina Gora kaj Osin~ani - Skopsko i kompleksot od raznovidni dolmeni od "[terpa" blizu do Bogdanci, kako i najstariot neolitski obelisk od "Milisin" na podno`jeto na Ko`uf Planina blizu do Gevgelija se samo nepobitni praistoriski svedo{tva za kontinuitetot i raznovidnosta na materijalnata kultura na Makedonija, ~ija teritorija bila i dolgo vreme }e ostane privle~na za sekoj vid istra`uva~ki raboti i reper za proverka, sporedba i {irewe na drugite svetski civilizacii.

        Vakviot makedonski supstrat celosno go objasnuva evolutivniot proces na makedonskata pismenost, jazik i kultura i ovozmo`uva da se objasni i stepenot na materijalniot i duhovniot raste` koj ovozmo`il vo istoriskoto vreme da se sozdade, sozree i oformi vo IV v.p.n.e. Golemoto makedonsko carstvo od vremeto na Filip II Makedonski (359 - 336 g.p.n.e.) i Aleksandar III Makedonski (336 - 323 g.p.n.e.) so teritorija od 3,8 milioni kvadratni kilometri od Dunav do Severna Afrika i od Jadran i Egipet do Indija i Centralna Azija so izvonrednata i nezgaslivata filozofija na sinkretizmot za obedinuvawe na dr`avite, narodite, mitologiite, bogovite, obi~aite itn., ovozmo`uvaj}i da se {iri na Istok i po celokupniot civiliziran svet Golemata makedonska civilizacija, koja permanentno se oploduvala so novi impulsi. Toj makedonski kosmopolitizam najmalku 2336 godini se {iri, tlee i se rasplamtuva nezavisno od sevozmo`nite oblici na pritajuvawe, prigrabuvawe, zaboravawe, prisvojuvawe, preina~uvawe i prisposobuvawe od strana na podocne`nite civilizacii, imperii, carstva, dr`avi i narodi.
        Vekovite i godinite {to izminale ne bile sekoga{ nakloneti kon afirmacijata na Makedonskata Civilizacija.

        Po makedonskata dominacija so svetot (336 - 30 g.p.n.e.), duri vo periodot na Vtoroto istorisko makedonsko carstvo (takanare~enoto Vizantisko Carstvo), golemiot Makedonec od Taor - Upravda, Vistinijan, Istinijan ili Justinijan I (527 - 565 g.n.e.) vo 529 i 534 godina uspeal da go kodificira supstratot na makedonskoto pravo, koe vo vid na Justinijanov Kodeks so 4652 ukazi mora{e da najde svoja plodna po~va i vo takanare~enoto Rimsko Carstvo vo koe samo se zavr{uvale otpo~natite golemi proekti na Drevnata Makedonska Civilizacija. Golemiot istori~ar, pisatel i prosvetitel T’rp Ruen (567 g.n.e.) e samo u{te edno svedo{tvo za sposobnosta na Makedonecot da se vra}a kon korewata na svoeto poteklo, da go modificira makedonskiot supstrat na pismenosta i da go oplodi semeto na makedonskoto istorisko pamtewe vo razvojot na pismenosta i kulturata na ~ove{tvoto pred golemite semakedonski i seslovenski prosvetiteli Sv. Kiril, Sv. Metodij i Sv. Kliment.