Usmena i pismena komunikacija i semiotska
karakteristika na drevnomakedonskiot jazik

        De{ifriraniot materijal jasno stava do znaewe deka DREVNITE MAKEDONCI imale RAZVIEN STEPEN na OBRAZOVANIE, imale SVOI U^ITELI i U^ILI[TA, FILOZOFI, VI[I i NI@I NAUKI, PISMENA ADMINISTRACIJA itn., t.e. se {to e neophodno za da se obavi USMENA i PISMENA komunikacija vo edno ORGANIZIRANO MATRIJARHALNO i PATRIJARHALNO OP[TESTVO. Ottuka e jasno i ne e ~udno {to TIE, MAKEDONCITE, imale ODLI^NI POZNAVAWA za JAZIKOT i toa ne samo za FONETIKATA, tuku i za MORFOLOGIJATA i SINTAKSATA. Poinaku re~eno, TIE, MAKEDONCITE, imale poznavawe ne samo za GLASOVNIOT SISTEM, tuku i za FORMITE, nivnata PROMENA i ZNA^EWE, a isto taka i za RE^ENICATA i nejzinite DELOVI, bidej}i mo`at da se raspoznaat EDINAESET VIDA ZBOROVI i toa: IMENKI, ZAMENKI, PRIDAVKI, BROEVI, GLAGOLI, PRILOZI, PREDLOZI, SVRZNICI, IZVICI, ^ESTICI i MODALNI ZBOROVI, koi mo`at da se izdiferenciraat na grupa MENLIVI i grupa NEMENLIVI zborovi. MENLIVOSTA e prisutna kaj IMENKITE, ZAMENKITE, PRIDAVKITE, BROEVITE i GLAGOLITE i se sostoi vo PROMENA na FORMATA po ROD, BROJ, ^LEN, LICE, VREME, NA^IN i KOMPARACIJA. Tie znaele za NA^INOT na GRADEWE i za nijansite vo ZNA^EWATA na ODDELNI ZBOROVNI GRUPI. Tie znaele {to e KOREN, NASTAVKA i PRETSTAVKA, t.e. ZNAELE za NAJSITNITE DELOVI od koi se sostoi EDEN ZBOR, a koi se NOSITELI na NEKOE ZNA^EWE, t.e. ZNAELE {to e ZBOROOBRAZUVAWE i kako se izveduvaat IMENKI, PRIDAVKI itn.; drevnite MAKEDONCI znaele {to e NORMATIVEN IZGOVOR, a toa }e re~e imale vo golema mera NORMIRAN i STANDARDIZIRAN JAZIK {to od svoja strana pridonelo MAKEDONSKOTO POVE]EILJADALETNO JAZI^NO ISKUSTVO da gi nadmine sega{nite etni~ki granici na MAKEDONIJA i da stane SOPSTVENOST i na SITE nekoga{ni MAKEDONSKI PLEMIWA, koi dene{nata civilizacija gi prepoznava kako SLOVENSKI NARODI ili kako sosedi na SLOVENSKITE NARODI.

 

 

Epitaf na u~eni~kata R’SLIE (5000 - 4.500 g.p.n.e), koj e pronajden kaj seloto Dolno Dupeni, Resensko i koj de{ifriran oddesno nalevo i preveden na sovremen makedonskijazik glasi:
“TUKA E I KRIJ JA NEA.
UMRE TUKA R’SLIE,
ZEMAJ]I & GO SIOT UM U^ITELOT.”

 

        Od strogo SEMIOTSKA KARAKTERISTIKA na JAZIKOT, vo smisla na Morisovite OSNOVI na TEORIJATA za ZNACITE, mo`e da se konstatira deka PRAISTORISKIOT MAKEDONSKI JAZIK, na svoeto toga{no ramni{te na bogatstvo vo pogled na SLO@ENOSTA na SVOJATA STRUKTURA, OPFATNOSTA na NE[TATA {to gi OZNA^UVAL i CELITE na koi{to ODGOVARAL, pretstavuva TRODIMENZIONALNA CELINA, t.e. ima SINTAKSI^KA, SEMANTI^KA i PRAGMATI^NA DIMENZIJA. Me|utoa, kako PRIRODEN i BOGAT JAZIK toj imal i UNIVERZALNA OSOBINA, bidej}i so nego mo`elo da se PRETSTAVI Se, a toa ~estopati doveduva da ima DVOSMISLENOST i POVE]EZNA^NOST vo razni dekodirani i de{ifrirani NATPISI (TEKSTOVI), odnosno SISTEM na ZAEMNO POVRZANI ZNACI koi, kako CELOKUPNA SEMIOTSKA OSOBINA, pretstavuvaat bilo koi INTERSUBJEKTIVEN ZBIR na NOSITEL na ZNACI ~ija upotreba e odredena od SINTAKSI^KI, SEMANTI^KI i PRAGMATI^NI PRAVILA. Nekoi otvoreni protivre~nosti impliciraat deka toga{nite LETOPISCI morale da znaat za procesot vo koj NE[TO igralo uloga na ZNAK (semioza) i deka toj PROCES opfa}al TRI, odnosno ^ETIRI FAKTORI i toa: toa {to slu`i kako znak, toa na {to se odnesuva znakot i toa dejstvo vrz nekoj interpretator pokraj koj ne{toto za koe se zboruva e znak za toj interpretator. Sledstveno, vo MAKEDONSKITE PRAISTORISKI NATPISI (TEKSTOVI) imame NOSITEL na ZNAKOT, DESIGNAT i INTERPRETANT, a kako ~etvrti sodr`atel se vklu~uva INTERPRETATOROT, a toa eksplicira deka ZNACITE se odnesuvaat na NE[TO za NEKOJ.

 

Kerami~ki pe~at od “Cerje,” Govrlevo, skopsko.(okolu 6000 g.p.n.e.)
Foto: Jordan ^esmexiski.

Kerami~ki pe~at od lokaliteto “Cerje” kaj Govrlevo blizu do Skopje (okolu 6000 g.p.n.e), koj e napi{an so drevnomakedonska “javna” i “tajna” azbuka, oddesno nalevo i odgore nadolu, so prika`an na~in na de{ifrirawe na sodr`inata: “S’L S BO S’M” {to }e re~e “SAL SO BOGA SUM” ili “ SAL SO BOGA SAM”