GOLEMITE BITKI NA DREVNITE MAKEDONCI

        Najstarite svedo{tva na makedonskata pismena tradicija vo koi se zboruva za vojuvawe pome|u zetovite na oddelni zeti datira u{te od vremeto na neolitot. Mo`ebi eden od najkarakteristi~nite zapisi na praistoris-kite makedonski hroni~ari e i tekstot od Osin~ani, skopko,koj e izdlaben na kamen so forma vo vid na dolga riba i so izvonredna semantika i neverojatno kompatibilna i logi~na kompoziciska raspredelba na jazi~niot i znakovniot (grafiskiot) materijal i ~ija pou~na sodr`ina glas:

 

ZETOT UT'\ UEO^O
GO ZGAZIL ZETOT STOLE N’D’MSEJ
V BOJ E TASOVIOT VUJKO -
TOJ, ‘RBETE ‘RXE.
ZLOBNI SE.”

 

        Vojnite sekoga{ nosele samo {teta i nesre}a, ginele mnogu nevini lu|e, so ni{to ne mo`ela da se nadopolni golemata zaguba na bezbroj mladi Makedonci, a od site bolki naj~uvstvitelna bila bolkata na MAJKITE za {to i zboruva drevnomakedonskiot neolitski natpis od lokalitetot Crna Loma ili Ilina Gora kaj seloto Osin~ani blizu do Skopje, koj de{ifriran oddesno nalevo i soodvetno transkribiran i preveden na sovremen makedonski literaturen jazik ja ima slednata poetska i filozofska sodr`ina:

 

“ TAA,
RE^TA,
ZASEGA E
UTEHA NA MAJKITE,
KOI[TO LO[OTO,
VOJNATA,
NIV GI O[TETI.”

 

        Mnogubrojni se svedo{tvata od najstarata pismena tradicija na svetot - makedonskata. Me|utoa, tie ostanuvaat nepoznati za pogolemiot del od sovremenata istoriografija. Zatoa vo luksuznite enciklopedii i bogato ilustriranite monografski izdanija gi nema najstarite svedo{ta za vojuvaweto i za akterite na toj najstar voen teatar na ~ove{tvoto. Pome|u 2100 i 1200 godina p. n. e. zetot IG’L AL se pofali deka ja uni{til drevnomakedonskata prestolnina Ege,tvrdej}i:

 

“ NI SI I TI UTIIK
T’[T [‘TN’R R’K’H
K’T JA IG’L AL LIPSIL I EGE S EE [T’T VIII Z’TA”

“NE SI I TI UTIIK TEST ZAMAVNAL RACE KOGA JAS, IG’L AL, JA UNI[TIV I EGE SO NEJZINIOT [TIT OSUMTE ZETI.”

 

        Verojatno, poradi faktot {to ovie i sli~ni makedonski spomenici na pismenosta ne bile objaveni, ostavaat prazen prostor kaj sovremenite istori~ari i voeni analiti~ari da tvrdat deka navodno prv suvozemen oru`en sudir pome|u golemi sili, so koi se re{avala sudbinata na vojnata, e zabele`an duri okolu 1478 g.p.n.e. kaj Megida i deka navodno toa bila prvata sprovedena bitka za koja navodno znae istorijata, najstarata vo erata na robovladetelskoto op{testvo. Spored niv, nejziniot ishod, kako i pobedata na Ramzes II kaj Kade{ite okolu 1295 g.p.n.e. mu donele na Egipet prevlast nad teritorijata na dene{na Sirija i Palestina, a, spored svoite posledici, sli~ni se i drugite bitki na Drevniot Istok vo koi se grupiraat site raspolo`livi sili i vo kratkotrajnite sudruvawa se odlu~uva sudbinata na dr`avite i toa na takvi kako Vavilon vo 539 g.p.n.e. kaj Opis, na Egipet vo 525 g.p.n.e. kaj Peluzij, na Lidija kaj Pterii i Tembra itn. Skoro site bitki vo toa vreme se slu~uvaat organizirano, a voobi~aeno pobeduvaat tie {to se so pomnogubrojni sili, koi se poizve`bani i so pocvrst moral. Glavna uloga imaat strelcite i kopjenoscite, a podocna kowanicata i dvoosovinskite koli, koi imale zada~a da go razbijat borbeniot stroj na protivnikot.

 


Zlatna urna od IV v.p.n.e. od “Golemata Tumba” na Drevnomakedonskata prestolnina EGE. Na ~etirite bo~ni strani dekorativni komozicii so motivi na zdravec. Na kapakot {esnaesetkrakoto makedonsko sonce - simbol na Makedonskata dinastija. Solun, Arheolo{ki Muzej.

Reljef od Mermernata sala so pretstava na Makedonski vojni~ki {lem so pobedonosen venec (Lovorov venec) i {esnaesetkrako Makedonsko sonce od III v.p.n.e., pronajden za vreme na gradskite istra`uvawa vo Pergam (denes Bergama) - eden od najgolemite kulturni, administrativni i trgovski centri na Golemoto Makedonsko Carstvo.

 

        U{te od Trojanskata vojna (1193-1183 g.p.n.e.), koja se smeta za Prva svetska vojna pome|u drevnomakedonskite plemiwa i privrzanicite na novodojdenite Danajci, kaj Drevnite Makedonci, suvozemnite bitki pretstavuvaat sudruvawa na razbieni masi na te{ka pe{adija koja e naoru`ena za bliska borba; lesnata pe{adija so frla~ko oru`je i kowanicata imaat vtorostepeno zna~ewe. Vo po~etokot brojot na vojnicite vo Makedonskata dr`ava se dvi`e{e pome|u 5.000 i 8.000 pe{adinci i do 1.000 kowanici. Me|utoa, so {ireweto na granicite na Makedonskoto Carstvo, a osobeno so reformite na Filip II Makedonski (382 - 336 g.p.n.e., car od 359 do 336 g.p.n.e.) napraveni vo Makedonskata vojska i sozdavaweto na Makedonskiot imperijalizam, osobeno po sudbonosnata bitka kaj Heroneja na 2 avgust 338 g.p.n.e. koga od 32.000 makedonski borci katastrofalno bile porazeni 39.000 borci na zdru`enite sili na Atina, Teba i drugi helenski gradovi - dr`avi~ki, ve}e po 335 g.p.n.e. Aleksandar III Makedonski (roden okolu 20 juli 356 - umrel 10 ili 13 juni 323 g.p.n.e., a car na Makedonija i na Golemoto Makedonsko Carstvo od 336 do 323 g.p.n.e.) ima Makedonska armija od 30.000 pe{adija i 5.200 kowanica, koi site svoi sili gi koristi vo bitkite na rekata Granik (334 g.p.n.e.) i na rekata Pinar kaj Kilikiskiot grad Is (po~etok na dekmvri 333 g.p.n.e.), a vo bitkata kaj seloto Gavgamela (331 g.p.n.e.) ve}e Makedonskata vojska ima okolu 40.000 pe{adija vo nepobedlivata Makedonska falanga i do 7.000 kowanica, koi se upotrebeni vo “kosa formacija” za brilijantna pobeda, soboruvawe na Golemoto Persisko Carstvo na Darij III Kodoman (335 - 330 g.p.n.e.) i sproveduvawe na golemata makedonska nau~no - istra`uva~ka ekspedicija na Istok.

 

Makedonsko - rimski Aleksandrov mozaik od podot vo Faunovata ku}a vo Pompeja; rimska kopija od makedonsko delo od IV v.p.n.e. Aleksandar III Makedonski ( sosema levo), so nepokriena glava, na kow, ja napa|a voenata kola na persiskiot car Darij III Kodoman vo bitkata kaj IS (333 g.p.n.e.). Neapol, Nacionalen Muzej.

 

        Vo ovaa prigoda da istakneme deka vo bitkata na rekata Granik, spored Arijan, na stranata na Persijcite imalo 20.000 kowanici i 20.000 helenski naemnici - pe{aci od Mala i Golema Frigija, Lidija i Kapadokija. Spored Arijan, Persijcite izgubile 1.000 kowanici i 18.000 pe{aci, a Makedoncite izgubile samo 85 kowanici i 30 pe{aci, dodeka, spored Plutarh, Persijcite imale 20.000 zaginati pe{aci i 2.500 ubieni kowanici, a Makedoncite imale samo 34 mrtvi od koi 9 bile pe{aci.

 

Fragment od takanare~eniot Aleksandrov sarkofag so pretstava na Aleksandar III Makedonski na kow kako gazi persiski pe{adinec. Kraj na IV v.p.n.e., Carigrad (Istanbul), Arheolo{ki Muzej.

 

        Vo bitkata kaj Is Persijcite imale neverojatna armija od 600.000 lu|e od koi 30.000 bile Helenski naemnici, a , spored Plutarh, Darij imal 1.000.000 lu|e od koi na bojnoto pole ostavil 110.000 mrtvi vojnici.
       
Kaj Gavgamela, spored istoriskite izvori, Darij III Kodoman imal od 60.000 do 80.000 pe{aci, 15.000 kowanici, 200 srponosni voeni koli i 15 slonovi, a na bojnoto pole zaginale 40.000 Persijci i nivni sojuznici.
        Me|u pozna~ajnite i poopasnite bitki {to gi vodel Aleksandar III Makedonski e i golemata bitka so mnogubrojnata vojska na Por. Imeno, letoto 327 g.p.n.e., otkako ostavil silna vojska vo nemirnata Baktrija, Aleksandar III Makedonski povtorno ja pominal rekata Parapamis so okolu 40.000 lu|e, me|u koi imalo mnogu novi podanici. Proletta 326 g.p.n.e., otkako gi sovladal vodite na rekata Ind, go prodol`il svoeto istra`uvawe i osvojuvawe na Penxap (Petore~jeto) so pravec na jugoistok. Duri kaj rekata Hidasp naide na mnogu seriozen otpor od strana na mnogubrojnata vojska na Por. Por (spored edni izvori (POROS), a spored indiski izvori PAURAVA ili PARVATAKA) bil car na drevnoindiskata dr`ava vo centralniot del na Penxap. Vo 326 g.p.n.e. vo proletnata bitka kaj rekata Hidasp (Xelam) na ~elo na golemata armija (vo ~ij sostav imalo i mnogu borbeni slonovi) Por, kako “... vladetel od taa strana na Ind”, dal silen otpor na makedonskoto navleguvawe i nau~no istra`uvawe na Penxap. Me|utoa, so ve{to taktizirawe i so upotreba na takanare~eni “zala`uva~ki manevri” genijalniot strateg i takti~ar i nenadminliviot vojskovodec na site vremiwa Aleksandar III Makedonski samo “... so eden del od svojata pe{adija i najdobrite kowanici” ja minal 900 metri {irokata reka Hidasp i izvojuval mnogu te{ka, no zna~ajna i bleskava pobeda nad ogromnata vojska na Por od 30.000 pe{aci, 6.000 kowanici, 420 borbeni koli i 200 slonovi, koj protiv Makedoncite, spored Arijan, izgubil 20.000 pe{adija, 3.000 kowanica i taa bila razbiena od nepobedlivata Makedonska falanga i nesovladlivata Makedonska kowanica. Vo ovaa bitka Makedoncite, spored Arijan, imale samo 230 zaginati kowanici i 80 ubieni pe{aci.
        Po~ituvaj}i go svojot golem, umen, itar i hrabar protivnik, zarobeniot i te{ko ranetiot Por, pobaral so nego da se postapi “kralski”, a toa zna~elo da bide ubien. No, velikodu{niot i human Aleksandar III Makedonski postapil navistina carski so indiskiot kral: mu go vratil kralskoto dostoinstvo, mu gi vratil prethodnite vladenija, duri mu dal i dopolnitelna zemja vo koja, spored Plutarh, imalo “... petnaeset plemiwa, pet iljadi pogolemi gradovi i premnogu sela” i taka go napravil nego lojalen vazalen vladetel na del od Golemoto Makedonsko Carstvo, koe vo toa vreme imalo teritorija od 3,8 milioni kvadratni kilometri. Se razbira, vazalskoto vladeewe na Por bilo prosledeno so kontrola na makedonski namesnik vo Penxap. Po s# izgleda po osnovaweto na gradot Bukefalija i duri po 9 godini po bitkata kaj rekata Hidasp, vo 317 g.p.n.e. kralot Por bil ubien od makedonskiot namesnik Evdem. Taka barem soop{tuvaat izvorite i voenite istori~ari, koi go analiziraat ogromniot, neprocenliviot makedonski pridones vo razvojot na svetskoto voeno delo, koj gi otvori vratite za {irewe na golemata makedonska kultura na Istok i po celokupniot civiliziran svet so izvonredni mo`nosti taa golema Makedonska Civilizacija permanentno da se oploduva so novi impulsi.

MAPI

 

Tom Lovel: Maslo na platno vo koe e pretstaven Aleksandar III Makedonski na bel kow kako ja predvodi bitkata protiv Indiskiot kral Por vo koja proletta 326 g.p.n.e. Makedonskiot car izvojuval bleskava pobeda kaj rekata Hidasp.