Drevnomakedonskite azbuki i podocne`nite reformatori: Trp Ruen, Sv. Kiril i Metodij i Sv. Kliment Ohridski

        DVETE DREVNOMAKEDONSKI AZBUKI od DREVNIOT MAKEDONSKI DIJASISTEM podocna bile OSNOVA za pove}e DERIVATNI AZBUKI na nekoi DREVNOMAKEDONSKI PLEMIWA, koi sostavile svoi VARIJANTNI AZBUKI prisposobeni na SVOITE NARE^JA. Takov e slu~ajot so VINDITI, FENIKIJCITE, VENETITE, ETRURCITE, PELAZGITE, (BELAZGITE), LELEZITE, LIKIJCITE, LIDIJCITE, KRITSKITE PLEMIWA itn. Tie site mo`at da se tretiraat kako DREVNOMAKEDONSKI PLEMIWA vo ramkite na DREVNIOT MAKEDONSKI JAZIK, bidej}i zboruvale na dreven MAKEDONSKI ili na DIJALEKTI od drevniot MAKEDONSKI PRAJAZIK pa zatoa i se predmet na izu~uvawe na DREVNATA MAKEDONISTIKA. Duri i obidite so takanare~enoto SLIKOVNO A i B PISMO i LINEARNOTO A i B PISMO propadnale, bidej}i, kako derivati ili modifikacii, bile istisnati od drevniot MAKEDONSKI SUPSTRAT, koj vo sebe sodr`el NAJUPROSTEN GRAFISKI i FONETSKI SISTEM, t.e. NAJUPROSTEN VOKALEN i KONSONANTSKI SISTEM, a toa }e re~e bil mnogu FUNKCIONALEN i mnogu EDNOSTAVEN vo sekojdenvnata upotreba i komunikacija. Verojatno, zatoa i vo 6363 godina od sozdavaweto na svetot, t.e. 855 godina ili 863 godina n.e. i svetite solunski bra}a KIRIL i METODIJ, koi imaat MAKEDONSKI i SESLOVENSKI REFORMATORSKI ZASLUGI, pa i nivniot prethodnik - golemiot MAKEDONSKI i SESLOVENSKI prosvetitel, istori~ar, nau~nik i poet TRP RUEN verojatno vo 6075 godina od sozdavaweto na svetot, odnosno vo 567 g.n.e. kako i KLIMENT OHRIDSKI - golemiot MAKEDONSKI i SESLOVENSKI prosvetitel, nau~nik, preveduva~, "zamenuva~ na bukvite" na GLAGOLICATA so tie od DREVNOMAKEDONSKATA AZBUKA vo 6.406 godina od Adama, odnosno vo 893 - 894 g.n.e. i osnova~ na OHRIDSKIOT UNIVERZITET so 3.500 studenti maksimalno gi iskoristile SOVR[ENO USTROENITE DREVNOMAKEDONSKI AZBUKI, kako IZVOR, kako PROTOTIP pri takanare~enoto sostavuvawe na SREDNOVEKOVNITE MAKEDONSKI AZBUKI (uslovno nare~enite RUENICA, GLAGOLICA i KIRILICA) so ne{to poslo`eni VOKALNI SISTEMI, so prisustvo na DVOGLASKITE i NOSOVKITE, no i so skoro nepromenet i celosno iskoristen DREVNOMAKEDONSKI UPROSTEN SPECIFI^EN i SOVR[EN KONSONANTSKI SISTEM osobeno iskoristen vo kirilicata, od strana na eden redok erudit, kakov {to bil KLIMENT, koj s# do negovata smrt na "27 juli 6424 godina" od sozdavaweto na svetot, odnosno do 916 godina po novata era bil preokupiran so impozantna kni`evna dejnost. Vo ovoj kontekst dobivaat isklu~itelno zna~ewe zborovite na romejskiot (vizantiskiot) car MIHAIL III (842 - 867) koj obra}aj}i mu se na KONSTANTIN - KIRIL mu re~e:
{to }e re~e:

 

"OTI VIE STE SOLUWANI, A SITE SOLUWANI ^ISTO SLOVENSKI ZBORUVAAT".

 

        Ako go imame predvid seto gore izneseno, kako i kontraverznoto tvrdewe na monahot CRNORIZEC HRABAR deka navodno KIRIL
        "...sozdade trieset i osum bukvi, edni po primerot na gr~kite bukvi, drugi spored slovenskata re~", toga{ stanuva jasno zo{to se vo zabluda mnogu sovremeni nau~nici koga tvrdat deka navodno GR^KOTO PISMO od IX vek n.e. e prototip na KIRILICATA. Takov e slu~ajot i so ILJINSKI koga tvrdi deka "Trebalo samo da se najde lice koe, vladeej}i go so isto sovr{enstvo i gr~koto i glagolskoto pismo, bi se soglasilo da go zeme na sebe trudot na reformata na poslednoto po obrazec i po poso~uvuvaj}i go KLIMENTA, kako najprosveten u~enik na METODIJA i najsoodveten reformator. Isto taka smetame deka prof. d-r EMIL GEORGIEV e vo pravo koga vo svojata kniga ("Kiril i Metodij, osnovopolo`nici na slav/nskite literaturi, Sofi/ 1956, str. 126) naveduva deka "...koga ja sostavuval svojata azbuka, Kiril verojatno imal pred sebe...edna postara faza na kirilicata", no apsolutno e pogre{no negovoto tvrdewe deka navodno taa "postara faza" bila "...slovenizirana gr~ka azbuka", bidej}i na{iot de{ifriran DREVNOMAKEDONSKI JAZI^EN MATERIJAL celosno gi devalvira, negira i otfrla takvite negovi pogre{ni STAVOVI i TVRDEWA. Neprifatliv e stavot i na prof. RADMILA UGRINOVA - SKALOVSKA (Staroslovenski jazik, Skopje 1987, str. 26 - 27) koga veli deka "Prototip na glagolicata e sovremenoto gr~ko kurzivno pismo (brzopis) za ozna~uvawe na glasovite {to bile ednakvi i vo gr~kiot i vo slovenskiot jazik, a na bukvite za onie glasovi {to bile tipi~ni slovenski, izvorot mo`e da im se najde vo nekoi sli~ni pisma (koptsko, staroevrejsko) i toa e u{te eden dokaz deka sostavuva~ na glagolicata mo`el da bide samo Kiril, koj gi poznaval dobro", a osobeno e neodr`livo nejzinoto tvrdewe deka navodno "Prototip na kirilicata e gr~koto inicijalno (ustavno) pismo na sve~enite knigi i dvorski dokumenti od IX vek, isto taka dopolneto so posebni nacrti za tipi~nite slovenski glasovi soodvetni na tie vo glagolicata", a nekonzistenten e i stavot na akademik BLA@E KONESKI ("Kniga za Kliment Ohridski", Skopje, 1956, str. 80) koga tvrdel deka navodno "..Kirilicata.. e vo najgolemiot del prosta kopija na gr~koto ustavno pismo", bidej}i DREVNOMAKEDONSKATA JAVNA AZBUKA gi imala identifikuvanite bukvi soodvetno prika`ani vo tabl. br. 1.

 

T’rp Ruen

Faksimil na {ti~kata br. 15 od drvenata kniga od 567 g.n.e. so za~uvano ime i prezime na avtorot T’rp Ruen

Sv. Kiril i Sv. Metodij, Kamensko, Ohrid, 1864 g.

Sv. Kliment Ohridski, crkva Sv. Kliment Ohridski (Bogorodica Perivleptos), 1294/95

Natpis so zborot “Makedonis” (MACEDONIAN) datiran od IV n.e. koj se odnesuva za hristijanka od Makedonija.
I po okupacijata na Makedonija od strana na Rimjanite vo 168 g.p.n.e. nejzinite `iteli prodol`ile da se vikaat Makedonci, kako {to sekoga{ se vikale i se vikaat do den dene{en.