Artikulacioni i akusti~ki osobini na drevniot makedonski jazik

        Spored artikulacionite i akusti~kite osobini, kako i vo sovremeniot MAKEDONSKI JAZIK, site GLASOVI mo`at da se podelat na: SAMOGLASKI (vokali), SONANTI i SOGLASKI (konsonanti). Drevnite MAKEDONCI gi razlikuvale i gi upotrebuvale slednite SAMOGLASKI: prednite E i I i zadnite A, O, Q, , U, od koi A e nizok vokal, E, O, Q i se sredni vokali, a I i U se visoki vokali. Drevnite MAKEDONCI prepoznavale i upotrebuvale kratko O, poludolgo Q i dolgo , a ova praistorisko PRAVOPISNO PRAVILO svojata upotreba ja prosleduva se do srednovekovnite natpisi i rakopisi, a mo`e da se sretne i vo PRAVOPISNITE PRAVILA na KOSTANTIN KOSTENE^KI, koj razlikuva O so edna to~ka vo sredinata za pi{uvawe na zborot “ OKO “, a {iroko O so dve to~ki vnatre za pi{uvawe na zborot “ O^I “. Interesna e pojavata na glasot

koj vr{el dve ulogi: na SOGLASKA i SAMOGLASKA. Imeno, od dosega de{ifriraniot materijal, vo uloga na SAMOGLASKA se javuva vo slednite slu~ai:

        1) Me|u dve soglaski:

 

 

Nadgroben spomenik na Neno Prsa Silni
od Mlado Nagori~ani (5000-4500 g.p.n.e.)

 

(“ Prsa ”),

(“ V’R “ vo smisla “ V’RV ”vo natpisot: “I U V’R L’G”
so zna~ewe “I NA VRVOT LUG ( ledinka)”
od Osin~ani blizu do Skopje, datiran 7000 - 6000 g.p.n.e.) itn.;

        2) Koga se nao|a vo po~etokot na zborot pred soglaska:

 

(“ ’Rbete”),

(“ ’Rxe “) itn.,

no vo ovie slu~ai pred samoglasnoto R ne e registrirano pi{uvawe na apostrov ili na nekoj drug nadreden znak.

 

        3) Ne e registriran slu~aj na samoglasno R zad pretstavka, a pred soglaska, ta, spored toa, ne e poznat primer na eventualno pi{uvawe na apostrov ili drug nadreden znak vo spomenatiot slu~aj.

Pokraj spomenatite primeri, da navedeme i eden konkreten pade`en kuriozitet na deklinirani stari MAKEDONSKI LI^NI ZAMENKI, koi, kako del od fiksiraniot govor na na{ite predci, gi zabele`avme na gorniot del od ovalnite bo~ni strani na bronzeniot pe~at od okolu 1500 g.p.n.e. od lokalitetot “ Cerje “ blizu do Govrlevo, kade gi de{ifriravme slednite formi na li~ni i neli~ni zamenki: nominativnata
forma 1 l. mn.

(mi, nas, nam, nas, nami, nas) i mno`inskata dativna forma:

(i(`e), ih, im, ih, imi, nih) vo izrazot:

koj oddesno nalevo se de{ifrira, transkribira i ~ita kako “ MI IM “ {to }e re~e “ NIE NIM “ ili so obi~na predlo{ka konstrukcija “ NIE NA NIV “
Sledstveno ako se imaat predvid i pogore navedenite primeri, celosniot natpis od bronzeniot pe~at od Govrlevo bi trebalo da glasi:

ili

{to pro~itano oddesno nalevo }e re~e:

“ YINAL (YIRNAL) / NIE NIM / K’SI OD POSADATA “

ili

“YINAL (YIRNAL) / NIE NIM / L’SI OD POSADATA”. 

        Vo navedenite pe~atni natpisi zborovite “ K’SI “ i “ L’SI “ fakti~ki potsetuvaat na najstari MAKEDONSKI li~ni imiwa napraveni od prekari od pridavki, kakvi {to se u{te mo`at da se sretnat vo MAKEDONIJA: Petre KUSIOT, Borka LEVATA, Riste ZELENATA, Kiro SINATA itn. Kaj Rusite i den - denes se sre}ava prezimeto LSH ili LISIH (LSH). Kaj Srbite denes s# u{te e dosta rasprostraneto prezimeto LISI^I] (LISI^I\), toa prezime, na primer go nosi i izvonredniot jugoslovenski rakometar Bo`o LISI^I]. Eden od najistaknatite vojskovodci na Aleksandar III Makedonski (356-323 g.p.n.e.) se vikal LISI (LISIJ) ili LISIMAH (361 - 281 g.p.n.e.), a najgolemiot majstor na anti~kata skulptura i najgolemiot portretist na Aleksandar III Makedonski bil skulptorot LISIP (IV v.p.n.e.)
        Drevniot MAKEDONSKI JAZIK, koj se tretira kako PRAJAZIK na site takanare~eni SLOVENI i INDOEVROPEJCI, imal sleden uprosten KONSONANTSKI SISTEM:
        1. Usneni (labijalni):

        2. Usneno - zabnovene~ni:

 

        3. Zabnovene~ni (alveolarno - zabni):

 

        4. Vene~no - zabnovene~ni:

 

        5. Vene~ni (alveolarni):

        6. Tvrdonep~eni (palatalni):

 

 

        7. Mekonep~eni (zadnonep~eni):

 

Pokraj navedenata podelba na soglaskite po mesto na obrazuvaweto, tie mo`at da gi imaat i slednite podelbi:
        1) Spored na~inot na obrazuvaweto, razlikuvame:
        a) Pregradni ili eksplozivni, izbuvlivi:

        b) Tesninski, strujni ili frikativni:

        v) Pregradno - tesninski (afrikativni):

        2) Spored zvu~nosta, razlikuvame:
        a) Zvu~ni:

        b) Bezvu~ni:

Nekoi soglaski so svoite osobini se pribli`uvaat do samoglaskite i poradi nivnata pogolema zvu~nost tie fakti~ki se sonanti:

 


Nadgroben spomenik na Zetot UT'\ UEO^O so spomenuvawe na imiwata i prezimiwata na zetovite STOLE NAD'MSEJ i
'RBETE 'RXE od Osin~ani blizu do Skopje (7000-6000 g.p.n.e.)

 


Nadgroben spomenik na Prsa Neno Silni
od Mlado Nagori~ani (5000-4500 g.p.n.e.)


Natpis od Gornoto svetili{te: “I U V’R L’G” so zna~ewe
" I NA VRVOT LUG ( ledinka)"
od Osin~ani blizu do Skopje (7000 - 6000 g.p.n.e.)